Nemogoče je mogoče ali jutranji poljub na 2000m
PETEK zgodaj popoldne:
- gledam poročilo o snežnih razmerah - pravkar objavljeno obvešča, da je nevarnost plazov 2. stopnje ... pisofkejk torej
- preverim vremensko napoved - šajba cel vikend, pa hudo toplo
- odkrijem, da je Ruth spet objavila nekaj mamljivega
- telefonski klic od JM: Ej, tamali je še ful slab. Vročina ga še kar kuha
In kaj naj zdaj? Nič. Bolnišnica sredi vasi bo očitno podaljšala svoje delovanje v en božanski vikend. Vsi, ki bi lahko vskočili vsaj za pol dneva, so ali tudi sami konkretno bolni ali pa imajo že druge načrte :(
PETEK - tam okrog 4h, ko sem se iz Ljubljane vrnila v našo bolnišnico:
Žalobne novice so mi usta obračale že navzdol. Spet prižgem računalnik in nesrečno buljim k Ruth in TK Gora. Pojma nimam, kaj je S prineslo blizu, da mi je začel špegat za hrbtom. Naenkrat zaslišim
S: ja pejta, a ne!
M: kako naj greva, če sta vidva z malim še vedno fejst čudna, C pa tud če ni čist OK?
S: sam pejta, bom že jaz poskrbel za nas tri.
Dragi moj najstnik, HVALA!!!
NEDELJA
3:50 je bila ura, ko sem si v oči porinila leče
5:30 sva začela s hojo
11:30 sva doma pri najinih fantih pila sok iz sveže ožetih grenivk in pomaranč, ki so si ga pripravili za zajtrk in ga pustili tudi za naju
Cilj - Brda (oziroma Ruthina gora ☺)
Po tako krasni polovici dneva bom sigurno našla dovolj energije, da speljem ta teden z zdravljenjem mojih fantov vred.
- gledam poročilo o snežnih razmerah - pravkar objavljeno obvešča, da je nevarnost plazov 2. stopnje ... pisofkejk torej
- preverim vremensko napoved - šajba cel vikend, pa hudo toplo
- odkrijem, da je Ruth spet objavila nekaj mamljivega
- telefonski klic od JM: Ej, tamali je še ful slab. Vročina ga še kar kuha
In kaj naj zdaj? Nič. Bolnišnica sredi vasi bo očitno podaljšala svoje delovanje v en božanski vikend. Vsi, ki bi lahko vskočili vsaj za pol dneva, so ali tudi sami konkretno bolni ali pa imajo že druge načrte :(
PETEK - tam okrog 4h, ko sem se iz Ljubljane vrnila v našo bolnišnico:
Žalobne novice so mi usta obračale že navzdol. Spet prižgem računalnik in nesrečno buljim k Ruth in TK Gora. Pojma nimam, kaj je S prineslo blizu, da mi je začel špegat za hrbtom. Naenkrat zaslišim
S: ja pejta, a ne!
M: kako naj greva, če sta vidva z malim še vedno fejst čudna, C pa tud če ni čist OK?
S: sam pejta, bom že jaz poskrbel za nas tri.
Dragi moj najstnik, HVALA!!!
NEDELJA
3:50 je bila ura, ko sem si v oči porinila leče
5:30 sva začela s hojo
11:30 sva doma pri najinih fantih pila sok iz sveže ožetih grenivk in pomaranč, ki so si ga pripravili za zajtrk in ga pustili tudi za naju
Cilj - Brda (oziroma Ruthina gora ☺)
Na Lipanco sva prišla še z lučkama na glavah |
Bajte na planini so bile še v temi, je pa že lepo dišalo po zakurjeni peči |
V daljavi se je barvala jutranja zarja |
Sonce je vstalo medtem, ko sva grizla v tisto zoprno grlo pod razcepom za Brda in Debelo peč |
Tjale desno gor jo mahava |
Pismo, vreme se nekaj skup vleče, pa piha tud že konkretno |
Tale si je zaželel mojega piškota, ki sem ga grizljala za zajtrk |
Doma naju je čakal sok in najini bolj ali manj bolni fantje. |
Moj globok poklon pred vašimi srci zapisanimi visokogorju ... fotografije so čudovite in tista, ko deliš svoj zajtrk je prav posebna :o)
OdgovoriIzbrišiVaaaau, fajn podvig! Fotke so čist hude!
OdgovoriIzbrišiIn poklon najstniku za takole reakcijo - ne le za prepoznavanje potrebe ampak za ponujeno rešitev.
Ko tole gledam, še mene premami, da bi končno premaknila rit tudi v kakšne višave. Lepo. In 3x hura za fante. :) A ne, da paše, ko so že enkrat veliki, ko niso več samo dojenčaksti?
OdgovoriIzbriši@odmevčica: a veš, to te itak drži in ne izpusti ☺
OdgovoriIzbriši@majcha: tudi jaz sem čist navdušena nad izvedbo dneva, kakor se je v danih okoliščinah pač dalo in S neskončno hvaležna. Malo me je sicer stiskalo, ker sva bila na odklopu samo midva (Pokljuka spodaj pa polna ljudi), ampak če so bolni, morajo odležat, a ne ... bomo snežni odklop v skupni izvedbi nadoknadili enkrat drugič
@Banditka: ja seveda paše! Včasih, ko se kdo od njih vseeno še stisne k meni, razmišljam, kako majhni so bili včasih (pa niso več) ... ampak ja, vsako obdobje ima svoje čare, tudi to, da so večji in za svoja leta zelo samostojni.
Bravo fantje :)
OdgovoriIzbrišiEj sem prebrala kaj si mi napisala na blogu - samo jaz sem v nulo prepričana, da ne izpolnjujem pogojev za ta podvig :o))) Neskončno občudujem tvoje podvige in vnemo in ljubezen do gora ... meni je izgleda bila dana v zibko samo ravnina :o)))
OdgovoriIzbrišiHvala ti, da mi je dana vsa ta lepota skozi dotik tvojih krasnih fotografij ...
Vse dobro ...