Beljaški stolp
... ali prou fajn dan z bratom.
Popoldne prej je priletel sms
Nisem se kaj dosti obirala z odgovorom "nisem mela namena delat ... kaj maš v mislih?"
"OK, dej, se dobiva zvečer in dorečeva detajle"
Kar se detajlov tiče:
- odhod ob 4.30 na klasični lokaciji
- vreme mora zdržat
- ... ostalo pa tud čist klasika
Čakal naju je Beljaški stolp nad kočo Corsi. Načrt plezarije v št. 11 na sliki spodaj (via Weiss), izplen - kombinacija smeri 10 (v spodnjem delu) in 11.
Tudi v steni se nisva pritoževala :) sem in tja je bilo občasno rahlo naloženo, sicer pa skala za vriskat. Prva dva cuga v (sosednji) smeri pa tud - za oba v bistvu najlepša v celem dnevu. Škoda je le v tem, da prav v teh dveh cugih nisem čutila prstov in sem plezala bolj po občutku - tud sanjalo se mi ni, al držijo al ne :)
Popoldne prej je priletel sms
Nisem se kaj dosti obirala z odgovorom "nisem mela namena delat ... kaj maš v mislih?"
"OK, dej, se dobiva zvečer in dorečeva detajle"
Kar se detajlov tiče:
- odhod ob 4.30 na klasični lokaciji
- vreme mora zdržat
- ... ostalo pa tud čist klasika
Čakal naju je Beljaški stolp nad kočo Corsi. Načrt plezarije v št. 11 na sliki spodaj (via Weiss), izplen - kombinacija smeri 10 (v spodnjem delu) in 11.
 |
| slika izposojena tukaj |
 |
| tole sva nameravala splezati, vendar sva prve štiri cuge zamenjala z dvema malo bolj konkretnima iz sosednje smeri "Vie dal Tac" - na zgornji fotografiji z vrisanimi smermi rumena številka 10. Malo pod stikom z "via Weiss" sva odbluzila še čez en krušljiv previsni buhtl, potem pa nadaljevala peti cug Weissa. |
Čakali sta naju dobri dve uri dostopa do vstopa nad kočo Corsi. Po napovedih naj bi bilo jasno tja do 9h, potem pa naj bi se vreme skisalo a ostalo suho.
Na vstopu sva bila oba čist navdušena nad zalogajem, ki naju je čakal, vsaj jaz pa (spet) nisem pričakovala, da se mi bo v prvih raztežajih zanohtalo.
Tudi v steni se nisva pritoževala :) sem in tja je bilo občasno rahlo naloženo, sicer pa skala za vriskat. Prva dva cuga v (sosednji) smeri pa tud - za oba v bistvu najlepša v celem dnevu. Škoda je le v tem, da prav v teh dveh cugih nisem čutila prstov in sem plezala bolj po občutku - tud sanjalo se mi ni, al držijo al ne :)
jaz na enem od štantov - po razgledu sodeč tam nekje na polovici 300m stene
M&M na vrhu
Vreme se je še kar držalo in tistih 15 kapelj, ki naju je vmes strašilo, ni imelo kakšnega strašnega učinka, sonca pa na srečo tudi ni bilo, saj bi se sicer skuhala. Midva sva se mela fajn.
sestop - zame in moje fouš koleno daleč najtežji del dneva
je blo pa zato noro lepo ...
po travnih prostranstvih je kar naprej odmevalo žvižganje svizcev, vendar so se sramežljivo skrivali pred kamero
kozorogi se niso pustili motiti - njihova mladina je pa glih en tko trapasta kt naša ... povsod bi vtaknili nos, neskončno firbčni
en od pogledov proti Sloveniji
pred sestopom v dolino sva si pod vstopom v najino smer privoščila še malico (in sveže cunje)
potem pa naju je pot ob precej osvežujoče hladnih tolmunih vodila nazaj proti avtu.
Komentarji
Objavite komentar