V deželi Vikingov X

Oni dan je bil tako poln vsega, da moram še malo ostati pri njem.

Če se cel dan podiš naokrog in pametno napravo načrtno uporabljaš v flight mode-u le kot fotos, si hkrati tudi načrtno odrezan od informacij. To je čist fajn. Vsaj zame je čist fajn. Ko pa ti vremenska napoved grozi s prihajajočo frotno, potem pa je ni od nikoder, se na net načrtno priklopiš večkrat ... Po eni strani bi z veseljem obudil prvotne načrte, po drugi pa ne upaš zagristi v vabeči granit s popolnoma neznanimi pogoji (in popolnoma neznanim sestopom ob poluporabnem kolenu in dvomljivim hrbtom), če ti naprava v kratkem obljublja skoraj vesoljni potop.

Potem, ko so se fantje posušili in vsi ponosni paradirali naokrog z nasmeškom "ej, kopal sem se v Norveškem morju", se je nebo še vedno svetlo modro ponujalo nad našimi glavami. Ko smo nekoliko kasneje ponovno preverili vremensko napoved, bi moralo nebo pod taktirko Freya okrog nas že nekaj ur besneti ...

Ne vem, kako bi v takem primeru razmišljal kdo drug, mi smo pomislili, da če bo strašen naliv izgleda takole, si lahko mirno privoščimo smer ali dve v naslednjem dnevu. Če poenostavim - hudo zelo smo upali, da se bo vremenska napoved motila tudi naslednji dan. In v tem močnem upanju smo žabca odpeljali direktno pod steno, si privoščili izvrstno večerjo in za vsak slučaj spakirali vse skupaj na način, če bo tokratna vremenska napoved držala.

Mnja, na žalost se je napoved s poldnevno zamudo uresničila. Tam nekje okrog treh zjutraj je začelo najprej pršeti, potem pa se je večino dopoldneva zlivalo tako, da nikogar od nas ni mikalo zapustiti zavetja avtomobila niti toliko, da bi odtočil odvečno tekočino. Ko se je besnenje Freya nekoliko uneslo, smo pospravili avto, pod anorake oblekli najtoplejša oblačila, ki smo jih imeli s seboj in začeli z uresničevanjem načrta B. Ta nas je najprej odpeljal do akvarija.

Kaj naj rečem? Mislim, da je to edina stvar na celi poti, za katero lahko rečem "tud če ne". Ja, mene osebno je razočaral. B je izjavil, da še v Piranu dobiš več od akvarija. Fajn je bil v toliko, ker smo se v njem malo pogreli, ker smo ušli z ekstremno mrzlega dežja z močnim vetrom, ampak ... ja, edine zanimive zadeve v akvariju so bile zunanje (dva tjulna in prikaz gojenja lososov, ki pa so se zaradi vremena vsi poskrili v globino).
Na koncu ogleda smo se nekoliko kislo spogledali, midva z J pa sva se kaj hitro zmenila - gremo z Lofotov, na vrsti je otočjo severno od njih - Vesterålen. Po napovedih naj bi se tam zjasnilo najprej, le oranžno opozorilo za veter so izdali za najsevernejši del Andoye - Andenes.

Dan, v katerem si težko ločil, kje se neha kopno in kje začne nebo, kje je mokro od morja in kje od neba, smo tako preživeli v vožnji proti Andoyi. Pokrajina se je vmes precej spreminjala in z J sva navdušeno ugotavljala, kje se nahajajo področja najprimernejša za smučarijo in ledno plezanje.

Zaradi napovedi konkretnega vetra smo se želeli za novo noč ustaviti nekoliko nižje, vendar nas lokacije (ali pa kampi, ki jih ni bilo tam, kjer so bili narisani) niso prepričale in znašli smo se precej visoko na Andoyi - v kampu, kamor se bomo po moje še kdaj vrnili. Razlog - ribičija, prijetno majhen, prijazen :)

Veter je bil res kar konkreten, vendar smo od doma navajeni razgrajanja Karavanškega fena in nas ni preveč prestrašil. Še vedno je bil v mejah normale. To lahko preberete kot - mene še ni metal po tleh. Hkrati pa smo od lastnika kampa izvedeli, da se je cel pretekli teden, ko smo se mi na otočju nižje kopali v soncu in božanskem vremenu, v teh krajih turizem (skupaj z ribičijo) praktično ustavil, saj je ves teden nad otokom ležala tako gosta megla, da nisi videl lastnega nosu.

Chef C nam pripravlja večerjo s pogledom na morje, vsi pa upamo, da bo jutranji pogled podoben večernemu in se bomo lahko zapodili v granit, ki se bohoti za našimi hrbti

vreme nas je pregnalo v akvarij

mini kamp v Kvalnesbryggi - še dan prej smo bili povsem zadovoljni s kratkimi hlačami, v tem pa bi brez puha precej tenko piskali. Zastava, na kateri je med ostalimi narisana tudi naša, se je pogumno upirala vetru, rože pa jim je populilo iz teglcov
V levem nižjem delu objekta so prostori namenjeni kampistom (kuhinja z jedilnico, tuši in wc-ji - vse prijetno ogrevano), v desnem delu pa so na voljo sobe in podobni prostori namenjeni "notranjim" gostom

Zjutraj so se oblaki razkadili, pa tudi veter se je nekoliko umiril. Še vedno pa je bil prehud in morje preveč razburkano, da bi si privoščili karkoli v čolnu.

fotka iz arhiva šefa kampa :)
menda je bil ujet hudo blizu obale kjer je lociran kamp

Fantje so si z zanimanjem ogledovali čolne v mini pristanu za kampom - šef jih popolnoma opremljene za ribičijo oddaja svojim gostom

Frey nam je v teh krajih obljubljal vsaj nekaj lepšega vremena. Čeprav je bila ponudba dogodivščin v kampu mamljiva, nas je priganjal čas, da si zorganiziramo vse, da gremo po načrtu B. Kamp smo tako tistega lepega dneva zapustili, ampak kakor sem že rekla - imam res močan občutek, da se nekoč še vrnemo



Komentarji

Priljubljene objave