... samo en dolgočasen dan, prosim
Nekje, v neki točki na tem vlaku so me vsi po spisku prestavili v pozicijo, ko od mene pričakujejo, da bom odrasla ...
Drek pasji no, kako odrasla? Zakaj odrasla? Ja, telo je zraslo, do kamor je mislilo - že bistveno pred to točko. Ampak kaj zdaj? Kaj naj s tem? S to višino nisem material za košarko, kjer ne vidim težave, saj mi nikoli ni preveč dišala, ker so me konkretne punce že samo s svojo pojavo odpihnile izpod koša, če sem se slučajno motovilila tam okrog. Kaj pa ostalo? Zrasla in odrasla ni isto ...
Naivna ovca spustim ljudi v svoje srce. V zalivu morskih psov občasno naletim na delfina, ki tudi v biznisu igra fer igro. Uspešnost takih projektov je navdušujoča in ko se lotim naslednjega, vedno pozabim obleči neprebojni jopič ... Prav vsakokrat je potrebnih cel kup novih brazgotin, preden spet nadenem težek oklep, mimo katerega ne pridejo. Ne pridejo morski psi, ne pridejo delfini, ne pridejo niti girice ... ne pride tisti popoln uspeh. Take zmage so grenke, so le na hitro pojeden mc-bljak namesto omamno dobrega kislega mleka z žganci ...
In čeprav potem zaključiš zgodbo za zgodbo, se nekje pod oklepom kot vodni kamen nabirajo usedline brazgotin in mc-bljakov ... ki sem in tja udarijo na plano, zabašejo pretok dobrega in povzročijo prelivanje čez rob.
"Ona sanja sonce, čist, kristalen dan
Nanjo vsake tolk' pristane Peter Pan
V njej je dost ljubezni, mnogo več krvi
Nevidna je v temi, prozorna med ljudmi" (BFM)
Drek pasji no, kako odrasla? Zakaj odrasla? Ja, telo je zraslo, do kamor je mislilo - že bistveno pred to točko. Ampak kaj zdaj? Kaj naj s tem? S to višino nisem material za košarko, kjer ne vidim težave, saj mi nikoli ni preveč dišala, ker so me konkretne punce že samo s svojo pojavo odpihnile izpod koša, če sem se slučajno motovilila tam okrog. Kaj pa ostalo? Zrasla in odrasla ni isto ...
Naivna ovca spustim ljudi v svoje srce. V zalivu morskih psov občasno naletim na delfina, ki tudi v biznisu igra fer igro. Uspešnost takih projektov je navdušujoča in ko se lotim naslednjega, vedno pozabim obleči neprebojni jopič ... Prav vsakokrat je potrebnih cel kup novih brazgotin, preden spet nadenem težek oklep, mimo katerega ne pridejo. Ne pridejo morski psi, ne pridejo delfini, ne pridejo niti girice ... ne pride tisti popoln uspeh. Take zmage so grenke, so le na hitro pojeden mc-bljak namesto omamno dobrega kislega mleka z žganci ...
In čeprav potem zaključiš zgodbo za zgodbo, se nekje pod oklepom kot vodni kamen nabirajo usedline brazgotin in mc-bljakov ... ki sem in tja udarijo na plano, zabašejo pretok dobrega in povzročijo prelivanje čez rob.
"Ona sanja sonce, čist, kristalen dan
Nanjo vsake tolk' pristane Peter Pan
V njej je dost ljubezni, mnogo več krvi
Nevidna je v temi, prozorna med ljudmi" (BFM)
Komentarji
Objavite komentar