Teden za muzko ... II
Hehe, ta je bil pa zame. Čiiiiiist zame.
Ko sem našla tale koncert, sem razmišljala glih ene pet minut, da nanj peljem še M in S za njun novembrski rojstni dan, JM se bo moral pa sam odločit, če gre zraven. Za S sem vedela, da bo nad idejo neskončno navdušen, M bo šla pa tud z veseljem, če le nima vseh terminov zasedenih.
Koncert se je začel z dvema multi čudakoma z nadvse čudno glasbeno predstavo - ona z zavidljivo gibčno mišičnim telesom in on s sumljivim izgledom rahlo umsko prizadetega rahitičnega poba z okvaro androidnega gibanja in obupno večno odprtih ust ... Ok, bomo že preživeli, saj čakamo Mando Diao, ane :) Pa je blo vseglih težko dočakat, da sta se spokala dol.
In pol se res spokata, luči se ugasnejo, oziroma se prižgejo hudo rdeče, spusti se dim in na oder (3, ja tri metre proč) pripleše Gustaf. Gustaf s tremi zabritimi črtami v frišni frizuri, bos in zavit v nekaj snežno belih brisač. Ma dobr, sej sem vedla, da bojo v brisačah, performance pač.
Matervola pa performance. Fantom se je dogajalo tam na odru. Pojma nimam, katera od substanc jih je gnala naprej, v vsakem primeru pa tisto pivo, ki smo ga spili ob prenašanju unih dveh v predskupini, niti slučajno ni bilo tisto nekaj, kar bi nam pomagalo razumeti dogajanje tipov na odru, kaj šele, da bi z njimi podoživljali njihov filing. Fantje so lebdeli v nekem svojem totalno odbitem svetu in vsaj Gustaf tam na odru definitivno ni bil na istem planetu kot mi. Me resno firbec matra, na čem so bili.
Madona fantje, a boste kej zašpilal kukr tolk normalno, al bo tole najbolj čuden koncert ever? High heels, ki je en bolj erotičnih komadov ever, moj najljubši ... ste sfedlali do komaj razpoznavne pojave ... ma neeee no, a boste špilal al haluciniral tamle gor? Pa glih zdaj, ko vas mam RES na dosegu roke ... ajde, skoraj na dosegu roke. Od vsega skupaj smo se daleč najbolj zabavali ob opazovanju pretirano filozofsko samovšečnega Gustafa, ki se je v navalih evforičnega plesa nekajkrat skoraj spotaknil in skoraj treščil čez mašinerijo na odru in na drugi strani pojavne oblike orjaškega mozolja na skrajnem robu desnega Björnovega lica, ki je od rdečega hribčka na začetku koncerta prerastel v čez polovico lica razpotegnjen grozljivo rdeč razpraskan flek, iz katerega je sem in tja curljala kri ... oni pa v belih brisačah ... za crknit, res.
Potem pa naenkrat odpadejo brisače ... uf, ni blo švoh, res ne :) Z M sva bili ob koncu precej brez glasu ;)
U glavnem, ko so odpadle brisače, se je tudi plošča performansa popolnoma obrnila. JAAAAAAA, zaradi tega sem se pripeljala v Munchen. WAAAAAAW, potem je pa končno sledil KONCERT, ki ga najbrž ne bom pozabila nikoli ...
Jah kaj, majica je bila za ožet, komade pa podoživljam še zdajle ... in jih bom še en lep cajt. Norooooooo, odbito ... šeeeeeee bi :) un drugi del brez brisač, seveda ... tisto na začetku lahko mirno preskočijo, pa se ne bom nič upirala.
Ko sem našla tale koncert, sem razmišljala glih ene pet minut, da nanj peljem še M in S za njun novembrski rojstni dan, JM se bo moral pa sam odločit, če gre zraven. Za S sem vedela, da bo nad idejo neskončno navdušen, M bo šla pa tud z veseljem, če le nima vseh terminov zasedenih.
Koncert se je začel z dvema multi čudakoma z nadvse čudno glasbeno predstavo - ona z zavidljivo gibčno mišičnim telesom in on s sumljivim izgledom rahlo umsko prizadetega rahitičnega poba z okvaro androidnega gibanja in obupno večno odprtih ust ... Ok, bomo že preživeli, saj čakamo Mando Diao, ane :) Pa je blo vseglih težko dočakat, da sta se spokala dol.
In pol se res spokata, luči se ugasnejo, oziroma se prižgejo hudo rdeče, spusti se dim in na oder (3, ja tri metre proč) pripleše Gustaf. Gustaf s tremi zabritimi črtami v frišni frizuri, bos in zavit v nekaj snežno belih brisač. Ma dobr, sej sem vedla, da bojo v brisačah, performance pač.
Matervola pa performance. Fantom se je dogajalo tam na odru. Pojma nimam, katera od substanc jih je gnala naprej, v vsakem primeru pa tisto pivo, ki smo ga spili ob prenašanju unih dveh v predskupini, niti slučajno ni bilo tisto nekaj, kar bi nam pomagalo razumeti dogajanje tipov na odru, kaj šele, da bi z njimi podoživljali njihov filing. Fantje so lebdeli v nekem svojem totalno odbitem svetu in vsaj Gustaf tam na odru definitivno ni bil na istem planetu kot mi. Me resno firbec matra, na čem so bili.
Madona fantje, a boste kej zašpilal kukr tolk normalno, al bo tole najbolj čuden koncert ever? High heels, ki je en bolj erotičnih komadov ever, moj najljubši ... ste sfedlali do komaj razpoznavne pojave ... ma neeee no, a boste špilal al haluciniral tamle gor? Pa glih zdaj, ko vas mam RES na dosegu roke ... ajde, skoraj na dosegu roke. Od vsega skupaj smo se daleč najbolj zabavali ob opazovanju pretirano filozofsko samovšečnega Gustafa, ki se je v navalih evforičnega plesa nekajkrat skoraj spotaknil in skoraj treščil čez mašinerijo na odru in na drugi strani pojavne oblike orjaškega mozolja na skrajnem robu desnega Björnovega lica, ki je od rdečega hribčka na začetku koncerta prerastel v čez polovico lica razpotegnjen grozljivo rdeč razpraskan flek, iz katerega je sem in tja curljala kri ... oni pa v belih brisačah ... za crknit, res.
Potem pa naenkrat odpadejo brisače ... uf, ni blo švoh, res ne :) Z M sva bili ob koncu precej brez glasu ;)
U glavnem, ko so odpadle brisače, se je tudi plošča performansa popolnoma obrnila. JAAAAAAA, zaradi tega sem se pripeljala v Munchen. WAAAAAAW, potem je pa končno sledil KONCERT, ki ga najbrž ne bom pozabila nikoli ...
Jah kaj, majica je bila za ožet, komade pa podoživljam še zdajle ... in jih bom še en lep cajt. Norooooooo, odbito ... šeeeeeee bi :) un drugi del brez brisač, seveda ... tisto na začetku lahko mirno preskočijo, pa se ne bom nič upirala.
že karte same so bile nekaj posebnega - končno ne samo naprintan eventimov pildek
Gustaf zavit v brisače
fantom se je tamle gor dogajalo marsikaj :)
nam pod odrom pa v tem času še malo manj
če bi mi fotos malo hitreje odreagiral, bi ga lahko ulovila, kako se je skoraj zvrnil
tko pa zaradi švoh svetlobe ni bil ravno odziven, ostrina pa sploh ni taprava
yeeeees, brisače so padle dol :)
od tu dalje pa ni blo več časa fotkat
telefon se je pospravil v torbo, jaz pa sem z ostalimi žurala do konca
aja, ja :) tale trzalca je zdej moja :)
a kako? ja nč, bas kitarist jo je vrgel direkt meni v roke
še konec Glorie ... sam za filing :) nor filing
Komentarji
Objavite komentar