Teden za muzko ... I

Tale niti ni bil zame. Pa kljub temu - na koncu se je izkazalo, da je še kako za tistega romantika v meni in tudi za tisti moj jaz, ki je dobil svojo pesem ob koncu letošnjega januarja

Letos me virusi čist preveč obletavajo in resnici na ljubo sem iskala že nadomestno spremstvo za sina za nedeljski večer. JM je zgroženo izjavil, da na ta koncert pa ne gre, res ne, tud če bom jaz še na pol mrtva in res ne bom za tja. Pa sem se nekako le sestavila skupaj. Vedela sem, da kakšne strašne nevarnosti poslabšanja ni na vidiku, saj ne poznam besedil njihovih komadov, če ne upoštevam nekaj refrenov ... kar pa nikakor ne drži za C.
Mulo je bil cel dan na trnih. Ma kaj cel dan, cel vikend. Sam od sebe je videval delo po hiši in ga opravljal ... Ja, izgledalo je skoraj neverjetno, ampak čist nič ne nakladam.


"Mami, a sem ok?", preoblačenje in prošnja bratu, če mu posodi svojo novo majico :) uf, mulcu se dogaja, glih prou. Prijetno čebljanje do Ljubljane, debata o njegovem prvem (in do zdaj tudi edinem) koncertu, ko je (mu sploh ne zamerim) Siddharto v glavnem prespal. Razmišljanje o tem, kako bo zdaj, a bo OK, a bo zdržal (ja, on je naša zgodnja ptica, ko je treba spat) ... čist je bil živčen, kar trd od strahu ...

Komaj je čakal, da predskupina zaključi s svojim (sploh ne švoh) delom. Pavza se mu je vlekla kot jara kača. Komaj sem ga pripravila do tega, da je oblekel čist novo majico, ki si jo je privoščil na uradnih stojnicah banda.
Potem se je pa začelo :) tudi zame ... opazovanje sinovega navdušenja me je grelo, kot že dolgo ne. Tisti občutek, ko bi mulcu rad dal vse, pa ti ni jasno, če tisto VSE sploh zna sprejeti? A je sploh sposoben polno doživeti en tak koncert? Potem pa ... se ti odvali kamen. Waw, pa je res čist ubrisan na tele ;)
Priznam, akustična kitara je tudi v meni zbudila občutke stare xy let, ki se pravzaprav nanašajo na davne spomine, sicer povezane na s komarji oblegane zgodnje poletne taborniške večere tam na repu Bele Krajine in metuljčke, ki so takrat plahutali po mojem želodcu. Prijetno, toplo, nostalgično :) fajn. Metuljčkasto fajn.

Z videom Slovenije so fantje zmočili marsikatero oko, tudi moje in porkaduš, ja, life is good, res je. Mora biti.

Pa mravljinci ob "everything that kills me, makes me feel alive". Ja, preštevam zvezde ... vsak dan sproti ... I'm not that old :) - jp, komad ima zame čist drugačen prizvok in trese me vsakokrat, ko ga slišim, tokrat je bilo to še bolj intenzivno.

Mešanica navdušenja nad sinovo srečo, moji lastni občutki, ki letos niti slučajno niso kaj mlačnega. Trenutki, ko te čustva preplavijo, ko solzi pustiš na plano in močno objameš tistega, ki je s tabo. Tudi sin velja :)

Ob koncu sva kot dva razposajena telička z roko v roki skakala čez novo nastale luže in ugotavljala, da sva se imela fajn. Čist zares.



čeprav vlogo, ki so jo včasih nosili vžigalniki, danes nosijo mobiteli, je vseeno čarobno
C se je kar topil ob neštetih lučkah


jp, life is good ... in ko ti na videu ob čustev polnem komadu vrtijo podobe Slovenije, se ti spodnje veke kar malo zatresejo - jp, čustva so sekala na polno, fantje znajo



I feel the love and I feel it burn

Komentarji

  1. ...in to je to kar šteje...kar kurjo kožo sem imela ob tvojem zapisu...

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave