Kup novih čevljev ali vikend v deželi žvižgačev

A je čuden naslov, a ne :) Pa niti ni tolk zlo. Če je na vidiku vremensko ok vikend, če veste, da so šli otroci k babici na morje, če računate na to, da moja trma goni fouš koleno skoraj do onemoglosti, da se mišice čimprej ojačajo nazaj in vam je do zdaj že nekoliko jasno, da sem en hribovski ubrisanec, je možnih zadetkov za deželo žvižgačev vedno manj.

Že en čas sva ga ogledovala - Jezerski stog s svojimi stenami, tako da odločitev sploh ni bila težka. Izvedba pa je od načrtovane do končno izvedene dobivala kup različnih variant :)

Kljub mojemu godrnjanju je sledilo sobotno "čist na komot" vstajanje, kar je pripeljalo do tega, da sva šla od doma 2 uri kasneje kot sva načrtovala, za seboj je vse skupaj potegnilo neznosno gnečo skozi Bled (kolona se je začela že na izvozu z avtoceste), za povrh pa sva se morala pregovarjati še s teto na rampi ob vznožju ceste na Blato - ženska naju en čas sploh ni hotela spustiti naprej, ker je parking pod planino že zaparkiran. Čist malo je manjkalo, da bi uporabila skrajno zoprn ksiht in še bolj zoprn glas, ker se ji ni in ni dalo dopovedati, da se pozna čist vsakih 100 višincev, ki jih lahko narediva z avtom, ker ne greva samo na sprehod do planine Jezero. Na pripombo, da bova pač parkirala tam, do kamor bova prišla, je samo debelo gledala in na koncu le spustila tisto ketnco čez cesto ... in seveda pobrala svojih 10€. OK, sej gneča gor je bila res nora, ampak če bi stišala avto do konca, bi ga lahko pustila tudi čist na vrhu, ker so se parkirišča tudi že praznila.

Oprtala sva si vsak svoj dvodnevni ruzak in jo ubrala proti Krstenici. Malo čez eno popoldne sva se že zmenila na planšariji, da lahko odvečno robo pustiva pri njih in pobegnila s planine pred tropom čist preglasnih upokojencev. Lube duše, a morate res v hribih delat tak kraval? Grem stavit, da nihče od vas ni slišal piukanja ujed in predirljivih žvižgov svizcev. V tistem trušču človek še lastnih misli ne sliši in ob pobegu pozabi natočiti vodo in jo kakor se da hitro ucvre ... v napačno stran obeh stogov. Ja seveda, je blo treba še malo zalutat. Težka ruzaka sva pustila na planini in da nama ne bi bilo dolgčas, sva se sprehajala malo dlje, oziroma najprej v eno smer, pa nazaj in potem še v drugo ... bumbarja.

Ker je bilo vreme že skoraj kičasto, ni bilo nobenega problema privoščiti si popoldansko plezarijo in se vrniti na planino šele ob 8h zvečer. Na planšariji sva si v prijetni družbi privoščila še zadnje kislo mleko tisti dan (sva ga prej pozabila naročiti, kar pa sva seveda naredila naslednji dan) in se kaj kmalu zavila v spalni vreči.

Novo jutro je s seboj prineslo nov čist kičast dan, nov sprehod do stene in na koncu že kar utrujen spust v dolino. Je blo pa prou fajn.

A novi čevlji? Jp, jaz sem precej pogumno za hojo obula čist nove čevlje, za plezat pa tud čist nove plezalke. Na sestopu prvega dne sem bila že čist nesrečna, ker me je peta v levem čevlju kar konkretno bolela :( ja, jasno, da me je bolela, če sem pa prou fajn zategnila čevelj čez en špičast kamenček (Tanja, nehej se smejat, prou?) Plezalke pa :) če ne bi bile že po svoji osnovi namenjene mučenju stopal, bi lahko rekla, da so kot copatki ... ok, z mal pretiravanja. Čeprav je bila odločitev o uporabi samih novih čevljev mogoče malo zaletava, se je pa čist obnesla.

A še žvižgači? Ja svizci, a ne :) Ampak mali kosmati hlačmani so se ves čas, dokler sem imela fotos na ready steady, skrivali pred pogledi in le veselo žvižgali naokrog po pobočjih. V trenutku, ko sem fotos dokončno pospravila v ruzak, pa so se začeli kazati tudi pogledom. Očitno so bolj sramežljive sorte.

Vse fotke so iz prvega dneva. Drugi dan se nama že ni dalo več fotkat :)


Na planino sva pod polno opremo prišla v zgodnjem sobotnem popoldnevu
na mojem hrbtu dobrih 15 kg, na JM-jevem pa še malo več


Krstenica



še malo, pa bova na vstopu v steno


pa še na vrhu - vmes sva imela preveč dela, pa ni fotk :)


obojni novi čevlji - na štriku tisti iz "Voma", ki jih še vedno priporočam vsakomur, moji še posebej ojačani
na ruzaku pa še nove plezalke
hehe, a kaj imam na nogah jaz? nič, luftam in počivam stopala :)


čist nor pozno popoldanski pogled v smer Velega polja in za njim Ata z ogrlico spremljevalcev vse tja proti Rjavini


sestop po omamno dišeči preprogi


še zadnji pogled danes v tisto smer - ko se bova spustila proti Jezercem, se bo tudi tale pogled skril



ja seveda sem polovico časa zabila za rožce
črne murke pa itak dišijo najlepše pod soncem
za odvisnike od čokolade :)


pa še en šopek rožic s poti ... ena lepša od druge

*In ja vem, da bi blo čist fajn, če spišem še kaj o dopustu, ki je nedavno za nami. Bom, čist zares, samo tale vikend je bil tko fajn, vtisi še čist sveži in bi bilo škoda, da jih ne bi prelila čez tipkovnico, saj so prsti kar sami leteli po njej.

Komentarji

  1. Ah, cudovite rozce! In prelepi hribi. Me ima, da bi zapela; The hills are alive...Ampak sem v sluzbi in ne bom.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave