Na drinku z Vožičkom*

No, pa je spet eno leto okrog. A zakaj ti nisem pisala za nobeno darilo zame za pod smrekco? Kako naj ti to razložim? Ničesar takega, kar bi se dalo položiti pod smrekco, ne potrebujem (OK, čokolade se itak nikoli ne branim, pristanem na neomejene količine čokolade). Tisto, kar si res neskončno želim, najbrž niti ni v tvoji moči, da mi prineseš. Mislim, če imaš kakšne veze, ki jih lahko uporabim pri višjih instancah (hm, še tega ne vem, kdo bi to res bil), lepo prosim povej, pa se angažiram na polno, ampak vseglih mislim, da ne moreš biti pravi naslov za uresničitev mojih želja.
Nekaj od njih je pravzaprav odvisnih popolnoma od mene in želim si, da bi imela še naprej dovolj energije in volje, da sledim poti, ki si jo želim, da slučajno kje na razpotjih ne odvijem v napačno smer, ki nima vrnitve na želeno pot. Ja, vem, včasih se počutim, kot bi do srede stegen gazila po zasneženi pokrajini in iskala pot k znanemu cilju ... cilj leži tam pred tabo, slutiš ga, v daljavi se ti celo odpira pogled nanj, pa vendar je do tja še daleč, vmes ležijo zameti, luknje, doline in strmine, noge garajo, pljuča garajo, glava gara, celo telo gara, pa vendar je izkušnja in pot zaradi okolja in cilja samega še vedno lepa in še vedno z veseljem garaš zanj. A veš, želim si, da bi zmogla vedno videti lepoto cilja ne glede na to, kako težka je pot. Želim si, da me občasni padci in bolečine ne bi oropali energije in volje. Da bi bila vedno sposobna videti sonce, pa če ga skrivajo še tako debeli oblaki. Želim si tudi, da bi bila vedno (ali pa vsej večino časa, no) dovolj pri sebi, da bom enkratni družini in prijateljem sposobna dajati tisto nekaj sebe, ki ga želim, da jim bom sposobna v enaki meri vračati vse tisto, kar oni dajejo meni. In želim si, da bi vsem mojim zdravje še en leeeeeeep dolg čas služilo.
A veš, letošnje leto ni bilo najlažje, pravzaprav je bilo občasno fejst težko. Viharji in pretresi lomastijo vseokrog. Nimam ne prijateljev ne znancev, za katere bi vedela, da jim gre tip-top ok. Finančna situacija v deželi se z ljudmi igra kot z jo-jo-jem. Če je bila brezposelnost še pred leti ena od tistih "bolezni", za katere imaš v glavi predalček "to se dogaja drugim", je danes tekoča spremljevalka vseh, ki jih poznam. Če ima redno službo vsaj en od staršev v družini, je veselje že kar na mestu. In ko sva že pri boleznih. A veš, kolk se tale naš čas čudno obrača. Tisti napis "to se dogaja drugim" vedno bolj bledi. Figo se dogaja samo drugim. Čisto blizu prihaja, povsem pred vrati je že ... a imaš mogoče tukaj kakšno vezo ali poznanstvo? Bi lahko rekel kakšno dobro besedo za moje bližnje, moje drage, moje prijatelje? No, zame tud, a veš. Ker je res hudo, ko spremljaš zgodbe ... tudi zgodbe tistih, ki ostanejo z nami.
In obupa polne so zgodbe tistih, ki jih je prizadel pohlep, požrešnost in pokvarjenost močnejših od njih. Če imaš kaj moči, prosim pomagaj, da bo nekoč nekje zrasla prava šiba za te pokvarjene riti.
A veš in želim si, da bi vsi moji moji, ki jih občasno dosežejo taki in drugačni padci, imeli dovolj moči in energije, da se poberejo. Želim si tudi, da v svoji trenutni nesreči ne pozabijo na to, da sem vedno nekje zanje, da nikomur ni treba biti sam s svojo bolečino, če si tega ne želi ... včasih niti ne vem, kaj se dogaja in v resnici ne maram dregat v že tako vnete rane mojih dragih, ampak če vem, se bom na vse sile trudila poiskat rožco, ki bo pomagala ... če bom le lahko. Lej, to pa lahko narediš, povej vsem mojim mojim, da sem tukaj zanje in da jih imam rada in da jim želim, da bo leto "po koncu sveta" zanje boljše, kot je bilo letošnje.

Ma ja, vem, veliko bolje bo, če jim to sporočim sama - skupaj s stiskom roke, toplim objemom in poljubom. Bom, obljubim! Ampak do takrat, ko se vidimo v živo, mi pa lahko malo pomagaš in jim poskusiš prenesti moje sporočilo?

Uf, nič ne rečeš? Ja, vem, da veliko govorim, ampak vseglih bi lahko iz sebe spravil vsaj kakšen "mu". Nič? Ja OK, fajn je blo spet mal pokramljat s tabo, čeprav se mi zdi, da sem bolj kot ne govorila samo jaz. Naj ti službena noč čez nekaj dni fajn šiba ... Ja, seveda, se dobiva čez leto dni, takle čas enkrat? Hvala za drink. Papa, šibam dalje.

fotka izposojena tukaj


* odkar ga je en od mulcev prvič poimenoval tako, je tako tudi ostalo

Komentarji

  1. Danes me boža tvoje pisanje, če bi znala, bi sama pisala enako.

    Slaba novica dneva, mi je ustavila čas pred prazniki.
    In upam za nas in naše bližnje, da bo šlo v drugo smer, kot je bilo danes začeto :)
    Objem.
    D.

    OdgovoriIzbriši
  2. ... bi ne znala bolj lastnih misli spisat. Mirne praznike ;)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave