Cohen in Stožice, Stožice in Cohen

Dvanajsti oktober dva-dest zvečer – seveda sem bila tam (kljub obupnemu dnevu pred tem). Cohen je en tistih »mojih«, ki si jih ponavadi privoščim v užitkarski tišini domače dnevne sobe (beri – ko sem sama oziroma je mularija odsotna ali na off).

Po vtisih včerajšnjih dogodkov bom še naprej užitkarsko izkoriščala prizorišče domače dnevne sobe, na njegove koncerte pa vsaj v Stožice ne grem več.

Cohen? Neeee, on je Jack. Stari s svojim prekajeno hrapavim šarmantnim glasom, občudujočim smislom za humor in čutno poetiko stopi še tako zahtevnega romantika … Spremljevalna ekipa pa se tako ali tako lahko opisuje samo v Cohenu primernih superlativih. Waw, res. Pihalni maestro sploh …

A zakaj potem ne grem več? Uf ja. Kje naj sploh začnem?

Pri dvorani? Ja, seveda sem bila prvič v njej, saj je skoraj še deviška. Prvi vtis je waw, pa imamo še mi nekaj koncertom primernega, da ne bo vsak koncert požrl zraven celega dneva z vožnjo do prizorišča in nazaj. Potem pa – v naključnem vrstnem redu:
- Dvorana je najbrž božanska za tekme in z veseljem bom kupila karte za prvo predstavo ACH-ja. Akustika v dvorani me je šokirala. Občasno sem se počutila, kot da sem zaprta v piksno ali pa v igrišče za squash, zvok pa se odbija okrog in okrog kot hitra žogica močnega igralca – nikoli nisi povsem prepričan od kod bo prišla in kolikokrat se bo odbila. Kako se ob tem počutijo izvajalci na odru, si sploh ne predstavljam.
- Stoli na spodnjem delu tribune so sploh nekaj boljšega. Tudi ti so po moji oceni delani izključno za dobro napeto tekmo, kjer si v glavnem ves čas na nogah in na stolu ostajajo kvečjemu tvoja oblačila.
- Prezračevanje pa je sploh primer zase. Tam nekje po pol ure koncerta sem se začela intezivno ubadati z mislijo »ojej, zakaj nimam kape s seboj?«. V pavzi sem presenečeno ugotovila (ne se smejat, ampak tko je), da imam na sebi jopico s kapuco in tako sem naslednjo polovico koncerta preživela kot »little-black-riding-hood«. Posledično je bil lekadol prva stvar, ki sem jo poiskala ob prihodu domov, danes pa kljub temu kiham in smrkam.

Pa če odmislim dvorano? Največji minus tokratnega koncerta so ljudje. Vsaj tisti okrog naju so očitno prišli na vaško veselico. »Dance me to the end of love« skupaj s histeričnim ženskim vreščanjem in skakanjem po stolih mi pač ne grejo skupaj. Na drugi strani tesno ob meni je sedel možakar, ki je ploskal tako glasno, da česa podobnega še nikoli nisem slišala, res ne. Ko je začel s ploskanjem, sem morala zatisniti ušesa, saj sem imela občutek, da mi tolče direktno po ušesih. Pa ko bi ploskal samo ob koncu komadov, tako pa je ploskal kar naprej. S svojim bučnim razbijanjem me je prikrajšal za marsikatero solažo izvrstnih muzkontarjev – kljub ozvočenju ga niso mogli preglasiti. Ko mu je vmes malo zmanjkovalo energije, so se prekomerno navdušene dame srednjih let malo za mano odločile, da bodo očitno prevzele vlogo spremljevalnih ženskih vokalov sicer izvrstnima sestrama na odru. Drage dame tam nekje za mano – povsem dobronamerno vam svetujem, da se ne prijavljate na naslednjo sezono talenta, če nimate živcev, da se komisija odkrito norčuje iz vas. Pa še eno dodatno priporočilo. Vem, da se same ne vohate več, ko se polivate z litri parfuma, verjemite pa, da ko se okrog posameznika posede deset žensk z desetimi različnimi parfumi, pa ima vsaka od teh desetih težave z doziranjem primerne količine, je učinek strašen. Pravzaprav je enak tistemu, ko moraš sedeti poleg prešvicanega delavca v zapacani delavski obleki – obup, kakorkoli obrneš. Pa še beseda damam te iste kategorije – karte so oštevilčene z namenom. Če ste bile z nakupom prepozne ali pa vam je bila karta na boljših mestih predraga, s pretiranim mahanjem s trepalnicami ne boste prepričale tistih, ki so lastniki sedežev, ki vam dišijo, da jih zamenjajo z vami.

In moj sklep velja – Leonard definitivno ja, vendar le še v preverjenem okolju.

Komentarji

  1. Stožice me bodo še videle, vendar se bom orientirala na kakšne bolj razbijaške koncerte in ne tipa mojstrskih užitkov, ko bi potreboval mnogo manjšo dvorano, mnogo bolj intimni prostor in predvsem mnogo bolj vzgojeno publiko.
    Motnje s strani nekih v nebo vpijočih krikov sicer ni bilo, pa tudi striček in tetka iz Celovca, ki sta imela ves program koncerta sprintan in sta ob začetku vsake skladbe najprej pogledala, katera je ... eh, kje je užitek, no! .. nista bila moteča. Tudi ko je striček ven povlekel šop sprintanih besedil in jih je birokratso analitično pregledoval ob komadih, ob katerih mi je pulzirala koža in so se mi mraljinci sprehajali po hrbtu, se nisva z D. pustila motiti. Me je pa iz tira vrglo, ko so po prvem dodatku pričeli ljudje množično odhajati, da bi bili prvi na vrsti pri odparkiranju njihovega avta iz blodnjave garaž pod dvorano. Halo? A ste prišli na koncert, na užitek ali na politični shod? Pa to je, kot da bi tik pred vrhuncem filma šli iz dvorane - did the boy get the girl? Hudo in grozno žalostno hkrati.
    Koncert je bilpomazan s slastjo, obenem pa sem ugotovila, da mojih najljubših izvajalcev ne smem več iti poslušat v preglomazne dvorane, kjer niso na "otip".

    OdgovoriIzbriši
  2. Ma a veš, sej bojo mene skoraj sigurno tud še videle - konec koncev so karte za Cockerja že doma ... ampak tko kot praviš - Cohen je pri nas kvečjemu za v Križanke in to s publiko, ki ga sprejme malo drugače kot tisti ob meni, bolj čutno, bolj z dušo in predvsem bolj predano.
    Hihi in če so odšli po prvem dodatku, so dejansko izpustili kar nekaj "češenj na vrhu smetane".
    Če pojamram še malo - moji sosedje tam na eni strani so si poleg ostalega naredili cel piknik (oziroma konkretno prehranjevanje). Na srečo niso prodajali kokic, so jih pa ti isti glasno pogrešali :(

    OdgovoriIzbriši
  3. Ajej sedaj mi pa niveč žal da mi je tole pobegnilo. Bom počakala da pride v križanke, do takrat pa bova pela v avtu:)

    OdgovoriIzbriši
  4. Haha, tudi jaz si Cohena bolj predstavljam v Križankah, kjer je veliko bolj intimno.

    Ampak sem ti vseeno fouš, da veš.

    OdgovoriIzbriši
  5. vsega tega, kar opisuješ, me je bilo strah. po pravici povedano, še najbolj mixa vonjev, ker večina žensk sploh ne pomisli, da ne bodo edine s(pre)veliko dozo dišave. moja okolica je bila naravnost neopazna in moram rečt, da sem dejansko odnesla vse od koncerta, čeprav bi mojstra veliko raje poslušala v drugačnem okolju.

    OdgovoriIzbriši
  6. No, o nevzgojenih damah bi imela tudi sama veliko za povedati. Skoraj nisem mogla verjeti, kako se tri rahlo ovenele cvetke v vrsti pred nami niso hotele umakniti mladim dekletom, ki so dejansko imele prave vstopnice za tiste sedeže!!! IN tudi svojih vstopnic niso pokazale. Niti hostesi, ki je milo rečeno, očitno bila tam samo za okras!
    Mladenke so na koncu obupale (pametnejši odneha), dame pa so se ves koncert fotografirale z mobilnikom, pošiljale sms-e in se objemale...

    OdgovoriIzbriši
  7. @Andreja in @Sandra: očitno se takrat enkrat naslednjič (če bo)lahko srečamo v Križankah ☺
    @Milena: veseli me, da si se imela fajn in si odnesla največ, kar se je dalo - celotna ekipa na odru je bila fenomenalna. Očitno pa je bila tokrat izbira sedežev ključnega pomena. Zanimivo bi bilo vedeti, kje je kdo od nas sedel.
    @akvarij: pa sem mislila, da so bile samo tam okrog mene take gracije ... nevzgojene ja, kot da jim je vse dovoljeno ☻

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave