Back to reality ali uvod v korziški odklop

Samo na hitro ... za kaj več rabim veliiiiiiiko več časa (predvsem za pripravo in selekcijo skoraj 2000 fotk)

Korziko smo pustili tam, kjer je vedno bila, pripravljeno na našo vrnitev (ki definitivno bo ... najbrž še večkrat). Tako kot že prejšnjič nikogar od nas ni razočarala, vsi bi še malo podaljšali (kljub trem tednom odklopa). Kaj čem, res smo eni ubrisani hribovci - zame je to (skoraj) popoln dopust.

Moji zapisi, ki se trenutno nahajajo še v zmahanem bloku, pa bodo skupaj s foto dokumentacijo objavljani v naslednjih dneh. Prvi del sledi spodaj.

nedelja 4.7.2010 9.00

trajekt proti Bastii

Čeprav sva imela z JM strašno resne načrte, da zgodnji sobotni večer prespiva in si s tem ustvariva zalogo energije za nočno vožnjo proti Livornu, od vsega skupaj ni bilo nič. Spanca ni bilo od nikoder in potem smo na hitro sprejeli odločitev - ma dej, kar pejmo. Z odločitvijo smo pridobili 3 ure za backup, ki pa ga na srečo nismo rabili. Nazadnje smo to isto relacijo premagovali z avtodomom in razlika je očitna. Phedra zmore bistveno večje hitrosti kot Gajba, na ozki avtocesti nad Firencami te ne stiska v želodcu, ko te prehitevajo ponoreli šleparji - z osebnim avtom pač ti prehitevaš njih in M v šusu ni prav nič več utrujena, še o kavi ne razmišlja več (ma ja, jaz sem vseeno cvikator kar se ceste tiče).

Ampak ko se ustaviš, se v pristanišču počiš v kolono tistih, ki jih boš kasneje spremljal na nekajurni vožnji čez morje, se ti začne na veliko kolcati po Gajbi. Čeprav lahko končno zamižiš še uro ali več do samega odhoda, je bolj ali manj le s od spanja. Obsojen si na iskanje primerne lege, noge prestavljaš na volan, pa skozi okno, pa potem skoraj za vrat. Vmes se zbudi kakšen od mulcev, zaradi česar potem šokiran ugotoviš, da ima port, ki deluje 24/7, preko noči zaprto "areo servicio" in ne ostane ti drugega, kot da najdeš tistih nekaj ubogih grmičkov, ki so jih pred tabo našli že mnogi drugi, ki s seboj ne vozijo svojega WCja.

Zgodnji prihod v pristanišče in višina Phedre nam omogoči, da smo na palubi med prvimi ... tolk med prvimi, da si najdemo vsak svoj ležalnik, ki si jih po precejšnem naključju razporedimo v enkratno pol-senčno zavetrje, ki omogoča nadoknaditi tudi kakšno nočno kitico, ki smo jo oddelali z vožnjo.