Grška nostalgija

Ko se vreme obrne tako, kot se je ta vikend, ti skoraj ne ostane drugega kot ... sanjarjenje, obujanje spominov ... ko ti pogled skozi okno prikaže umazano plat zime, ko topeči se sneg naraste vodotoke in odkrije svinjarijo, ki so jo nebodijihtreba zvito odmetavali celo zimo, pa je bela odeja sproti vse zakrivala ... ja, v takem vikendu vidiš samo bljak in ... obudiš spomine :)

Tokrat so bili na vrsti spomini, za katere si še vedno nisem vzela časa, da bi jih spisala (ma ja, se kesam, ampak nekako ni časa) ... Grčija, točneje kulinarični del Grčije.

Tale spomin nas je konkretno zamikal, da o gyrosu ne govorimo ...

Ker imaš od spominov le polna usta sline, ne pa tudi polnega želodca, smo se lotili dela in pričarali prijetno grško pojedino:

gyros so predstavljale v voku popečene tanke rezinice rostbifa konkretno opacane v Grčiji domačih začimbah (origano, koriander, paprika, limonina lupinica in seveda sol ter poper),

pita bread je super uspel (male zvaljane bombetke kruhasto kvašenega testa spečene v toasterju z nekoliko dvignjeno zgornjo ploskvijo ... jasno, premazane s strašnim tam nekje za cesto na jugu Peloponeza kupljenim olivnim oljem),

tzatziki (čist običajen recept z jogurtom, kumaro, soljo, česnom in nekoliko kisa)

in seveda kup zelenjave.

Za posladek pa ... baklave (s pistacijami in mandlji) rečte, da so lepe, a niso no? :)

Kolk je to simpl pa dobro ... samo pečena kombinacija listnatega testa, masla in oreščkov, prelita in fajn prepojena z mešanico vode, sladkorja, vanilije in limone. Njaaaami :) 

Ampak je od vse požrtije treba malo počivat ... Ne se smejat, za povrh smo počivali ob Mami mii! (če se pa dogaja v Grčiji)