Na obisku pri Highlanderjih XI

Pred sabo smo imeli še cel teden dni za potep po Škotski, pogled na različne vremenske napovedi pa so nam vse po vrsti sporočale enako - na zahodni obali bo scalo, scalo, scalo in še malo scalo, v Angliji bo sonce in vroče, na vzhodni obali pa se napovedi niso ravno ujele. Razhajanja v napovedih so bila dovolj velik razlog za podrobno analizo napovedi, ki smo se je lotili takoj, ko smo se malo segreli po mokro-hladni etapi na hribu. Glede na animacijo premika dveh linij oblakov se je dalo upati, da bo na vzhodni obali v okolici Montrosea trikotnik kopnega ostal še nekaj dni na obrobju obeh linij, kar pomeni relativno suhe dneve.
Izgubiti nismo imeli ničesar, saj je bilo povsod napovedano intenzivno deževje, lahko smo le kaj pridobili.
Kje točno bomo pristali zvečer, se ni sanjalo nikomur. Šli smo za nosom, v smeri obljube čim manj dežja, definitvno pa nekam v bližino plezališč na vzhodni strani dežele, saj se nam je že vsem tožilo po plezariji.

V začetku poti proti vzhodu smo se pod težkimi in še vedno puščajočimi oblaki vsaj malo ustavili v Glencoe, znanem po masakru 1692

Še vedno Glencoe

Tale ni ravno iz HP filma, je pa podoben. Tistega iz filma smo občudovali oni dan, ko smo se vozili na Highlanderske igre, samo ni bil časa, da bi se ustavili za foto seanso, pa tud gneča tam okrog je bila nič kaj privlačna

V nadaljevanju nas je pot vodila čez visoke močvare, ki so od daleč izvabljale izjave "oooooooo, kolk je lepo", ko smo se ustavili in šli malo pretegnit noge v želji, da ulovimo svetlobo med množico zelenih odtenkov, pa so se slišala bolj kot ne le pritoževanja, saj je noga mimogrede obtičala v blatu, iz katerega si jo precej težko potegnil, da o mokroti in svinjariji na čevlju sploh ne govorim

Takih prizorov je bilo ob poti kolikor jih želiš in sem popolnoma presenečena, da je to edina fotografija maka s celotne poti. To mi namreč ni ravno podobno.

En od mnogih kamnitih mostov med Arbroathom in Montroseom

Na poti smo se ustavili na eni znanih plaž Lunan bay.
Ja no, pesek kot pesek. Nad takimi obalami sama nisem najbolj navdušena, enim je pa všeč :)

Bolj zanimiva mi je bila tale kmetija malo pred zalivom. Prej bi rekla, da je graščina, pa ni bila.

V iskanju lokacije, kjer bi ostali še naslednjih nekaj dni pred obratom nazaj proti jugu smo pristali v kampu na kmetiji v Smuggler's bay, kakor je pisalo na eni od info tabel

v mini kampu smo imeli VIP pozicijo ... sicer so bila vsa mesta enkratna, le upati si moral zaviti na ozko v šavju skrito cesto, ki se je z magistralke spuščala konkretno navzdol proti obali

Za tale kamp še vedno mislim, da nam je pisan na kožo - majhen, fleten, po njem se podijo race, kure, zajci in otroci. Na njegovem območju je postavljenih kakšnih 20 počitniških kontejnerjev, dva lesena sanitarna objekta, prostor za prav tako kakšnih 20 šotorov ali avtodomov in velik skupni objekt, v sklopu katerega se nahaja opremeljena kuhinja z jedilnico, hladilniki in velik družabni prostor z biljard mizo. Kder smo prišli v dežju, smo prvi večer seveda preživeli na biljardu (cena ene igre smešnih 20p). Pa tudi vse naslednje :)

Lastnika kampa (par v starosti nekje med 60 in 70 let) sta se tudi osebno pokazala kot zelo zabavni osebi. Ko smo moža vprašali, če kaj ve, kakšna je vremenska napoved, si je nadel John Cleese pogled in izjavil "Did you forget? You came to Scotland. Rain is all we can give you for certain."
Tole zgoraj je napis na luči nad biljard mizo.

Pa še tole poleg prejšnjega

Teli so seveda izginili že ob biljardu. Tale na sredini ostaja moj favorit. In ja, tardeča in tazelena piksna se lahko obe skrijeta pred večino tistih, ki smo jih poskusili na Otoku.
Kar se tiče Angusov, piva in viskija, je bila tale pot definitivno gurmanski presežek

spet smo bežali pred puščajočimi oblaki - tokrat na vzhodno obalo

Komentarji

Priljubljene objave