V deželi Vikingov XIV

Po tem dopustu so se mi cestne razdalje precej skrajšale - ne v absolutnem smislu, kilometer je še vedno kilometer. Skrajšale so se mi v smislu, da sem se pri Salzburgu počutila "saj sem skoraj že doma", vožnja do Ljubljane pa mi zdaj predstavlja tko en mali mišji ... To se mi v resnici dogaja po vseh dolgih poteh, samo potem tovrsten pogled počasi zbledi ... in rabim novo potovanje 😃

Vožnja do Stockholma ni bila kratka. Tukaj sva se z J zavestno menjala - en vozi, drug počiva, C&B pa sta bila vsaj meni izvrstna sovoznika. Na eni od mojih izmen sem recimo ugotovila, da je slovenskih besed, ki se začnejo na črko s, za več kot 100 kilometrov (sigurno je še kakšna, le mi smo zamenjali črko). Da o vsem smehu med potjo sploh ne govorim.  Sicer pa je bila vožnja čez Švedsko proti jugu (če odštejem lose in losulje, ter nekaj drugih redkih izjem) bolj kot ne dolgočasna. V spominu mi bo ostala tudi po tem, da je bilo muh za izvoz. Na določenem delu ceste (v moji izmeni) je bilo muh toliko, da so se mi sprožili brisalci na sprednji šipi. Takrat se mi je vse skupaj sicer zdelo smešno, nič kaj smešno pa ni bilo, ko nas je kmalu zatem v Stockholmu na obvoznici zajela ploha, ki je že sama po sebi povzročala vodne zavese, da si komaj videl pol metra pred sabo, vetrobran pa je bil zaradi silnih samomorilskih muh tako masten, da od brisalcev ni bilo nobenega haska. Obup, vam rečem. Pa koliko časa je trajalo, da smo potem vzpostavili relativno sprejemljivo stanje. V glavnem, mrčesa za izvoz.
V tistem nalivu z ničelno vidljivostjo tako in drugače iskati kamp sredi milijonskega mesta ... Verjemite, prvič na celi poti sem se počutila popolnoma izgubljeno in odvisno od pametne naprave, da nas pripelje nekam ... Brez strica Gugla, negovih zemljevidov in navodil, kako priti do kampa, bi bilo tistega večera najbrž bolj čudno. Pa če sem že pri "čudnem" ... Ko smo iskali pot do kampa, smo v naselju ličnih vil (po moji predstavi nekoliko manjše izvedbe Vile Čira Čara) opazovali, kako čez kamnite ograje med parcelami skačejo jeleni (karibuji). Khm, v vsem času, ko smo se potikali po divjih predelih Skandinavije, jih nismo srečali, sredi Stockholma pa je malo manjkalo, da nam ni skočil pred avto.

Stric Gugl nas je tako pripeljal pred kamp, pred vrati katerega je na velikem panoju pisalo, da nimajo več prostora za kemperje. Vseh tistih kletvic, ki sem jih takrat izpustila, seveda sem ne bom napisala. Ampak zato imam že nekaj desetletij ob sebi življenjsko protiutež, da zadevo reši, ko meni zmanjka ... Dejansko stanje je bilo tako - če najdete prostor zase na določenem območju (zarisanem na papirju, ki ga je prinesel s seboj ven iz recepcije), ste seveda zelo dobrodošli, nimamo pa več prostih priklopov za elektriko. Hehehe, že cel dopust shajamo čist fajn brez elektrike, zakaj bi jo pa zdaj rabili? Pa je bil problem rešen. Prostorčkov za žabca in mali šotor je bilo v kampu še dovolj. Izbrali smo si tistega v neposredni bližini kuhinje s pokrito jedilnico, kjer smo tudi počakali na konec naliva. Nekako ne želim porabiti preveč besed za sam kamp. Če odmislim, da je bilo v njem res ogromno ljudi, je bil mega - super ponudba za naše potrebe, neomejena količina vroče vode pod tuši in v kuhinji, po želji brezplačna savna, walking distance do javnega prevoza in trgovine ... ne rabimo več. Aja, cena? 😃 Taka kot povsod v Skandinaviji, super.

Kljub mokremu večeru smo bili popolnoma navdušeni - spet nas je zvečer zagrnila tema. Taka, ta prava tema. Taka, kot smo je navajeni doma ...

Jutro je prineslo oprano nebo in vremensko napoved z ravno pravšnjimi temperaturami in obilo sonca. Zdajle, ko tole pišem, mi gre konkretno na smeh. Tole o švedskem vremenu je še ena od stvari, ki sem se jih naučila na tem dopustu 😄 V glavnem - če napoved pravi, da bo sončno, to pomeni, da bo sončno ... z dodatki ploh, ki grejo včasih mimo v 5 minutah. Če pravi, da bo deževalo, bo scalo kolikor lahko. Če pravi, da bo oblačno, bo oblačno z nenehnim rosenjem. A kako to, da sem to šele zdaj odkrila? Jah, saj sem brala o tem, ampak ne more biti to tako no ... 😄 pa je, ane.

Dan v Stockholmu nam je prinesel enkraten filing mesta, veliko ploh, mavrice in še več sonca, razbolene noge in širok nasmeh na obrazu B (posredno zaradi nove hokejske palice, ki jo je zvečer pridno tovoril nazaj do kampa).

Malo nam je bilo žal, da so bili praktično vsi muzeji v mestu odprti le do 18h in nam nikakor ni uspelo videti vsega, kar nas je zanimalo. Kakorkoli že - imamo še dovolj zadev na spisku za naslednji obisk.

Spodaj dodajam nekaj povezav, ki so za moje pojme precej uporabne za nekoga, ki si želi obiskati Stockholm. Vse, kar smo obiskali, sta imela C&B brezplačno, midva pa sva od vsega plačala le vstop v Vasa muzej. V podrobnosti se ne bi spuščala, saj je na netu napisanega ogromno materiala. Nas je mesto navdušilo. Mogoče dodam le nekaj besed o javnem prevozu. Za ves javni prevoz (hop on - hop off zadeve ne sodijo v javni mestni prevoz) imajo urejeno enotno plačilo. Posebnost plačevanja tiči v tem, na kakšen način ga plačuješ. Če plačuješ z gotovino in si kupuješ papirne vozovnice, je prevoz 43% dražji kot v primeru, ko ga plačuješ preko kartice ala Urbana. Kartico v vrednosti 2€ ti proda vsak (zelo prijazen) stric ali teta na pultu z infomacijami na postajah metroja. Mi smo si na kartico naložili 24urno vozovnico, ki smo jo super izkoristili.

https://www.visitstockholm.com/
https://en.wikipedia.org/wiki/Vasa_Museum
https://www.vasamuseet.se/en
https://www.visitstockholm.com/guides/museums-with-free-entry/
https://sl.se/en
https://www.visitstockholm.com/good-to-know/public-transportation/


kraljeva orožarna




J si je dal duška s poskušanjem viteške oprave, C&B sta se mu zaradi tega skoraj odpovedala, meni pa je bila obleka za princeske premajhna 😆

še vedno orožarna: ampak sem vseeno uživala ob kočiji, ki te s svojim videzom z lahkoto popelje v zgodbo o Pepelki

v sklopu javnega prevoza so tudi ladjice, ki vozijo med otočki
kot zanimivost, če se še niste preklikali čez povezave v tej objavi - mesto samo se nahaja na štirinajstih otokih, celoten arhipelag pa obsega okrog 24.000 (štiriindvajset tisoč) otokov in otočkov

na obrežju Djurgårdena točijo 15 vrst piva

še ena od ladij v pomorskem muzeju - vse ladje si lahko ogledaš skoraj do zadnjega centimetra
ko je B tole videl: mami, čist glih taka je kot una v Tin Tinu
Finngrundet




v strojnici ledolomilke

vmes na krovu ledolomilke počakaš, da se kratka ploha izkašlja



Vasa muzej
zgodbo o ladji Vasa si lahko preberete na zgornji povezavi








Komentarji

  1. Res je :-) - khm: https://alcessa.wordpress.com/2010/08/02/tropical-heat-in-sweden/

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave