Daleč in še malo naprej ... Ladakh XI
kje: bazni tabor pod KangYatze I na cca. 5.200m
kdaj: sreda 16.9.2015, okrog 14h enkrat
Uf kakšen dan, pa šele pol ga je mimo.
Zvečer, ko smo se pospravili po šotorih, se je obetala ledeno hladna noč. Vse zvezde so bile na svojih mestih, Rimska cesta je vztrajala nad nam kot že vse noči do sedaj in na višini 4.200 m vse to kaže na to, da bo zjutraj spet ivje na šotoru.
Spala sem kot dojenček. Ko me je proti jutru prebudil poln mehur, sem se s težavo skobacala ven, saje je bilo v spalki in šotoru prijetno toplo, zunaj pa sem pričakovala mraz, ki bo šel do kosti. Pa ni bilo tako. In takoj so se začele prižigati ta dvomljive lučke - porkaduš, kaj je zdaj z vremenom? pa ravno zdaj, ko gremo vrhu naproti.
Ma nič, izpraznila sem svojo pipco, preverila, če so zvezde še vidne in se zbasala nazaj v spalko. Mogoče se mi je pa samo zdelo ...
In potem je počasi prišlo jutro, ko nas Tundup zbudi z najboljšim čajem pod soncem ta hip.
Pogled izpod platna odkrije oblake na vseh straneh. V dolini Markha že dežuje ... Drek pasji, pa glih zdej no. Hudo na hitro pospravimo vso opremo, se oblečemo precej drugače kot prejšnje dni in vsi po vrsti ugibamo, kaj bo od dneva. Med zajtrkom začne naletavati sneg. Neema gleda v smeri KangYatze in zmajuje z glavo.
Jah kaj, počakali bomo, da šefe pove, kako in kaj, potem ga bomo pa ubogali ... Vmes se poslovimo do Rigzina, ki je odšel v dolino do zdravnika.
Sneženje je nekoliko ponehalo, vmes se je sem in tja pokazal celo kakšen sončni žarek in mi smo se odpravili na pot. Tokrat je pot lepa. Hodimo po visokogorski tajgi. Z vsakim metrom je hoja težja, sapa bolj kratka, premikanje manj prijetno. Boh, kako se je vlekla ledeniška dolina do baznega tabora. Pot z Rudnega polja proti Planiki ni nič proti temu. Vmes se nam odpira vrh z vso svojo mogočnostjo in sama obupam, da ga bom kadarkoli videla od blizu. Pred nami se dvigajo mogočne stene. Padajoči del seraka mi stisne želodec v živčno gmoto. Ne, ne upam. Če gremo res na ta vrh gore, bom jaz ostala v dolini.
Kot bi čutil, kaj se dogaja, me je točno takrat D pogledal direktno v oči. Ko sva kasneje govorila, mi je povedal, da je vedel, kaj se dogaja z mano še preden so mu moje oči potrdile sumničenja.
V slabih štirih urah smo naredili 1000 višincev. Ob prihodu v bazni tabor smo vsi kar precej sesuti - kar sem izvedela šele kasneje, takrat se mi je zdelo, da samo jaz umiram na obroke. Vrh pa hkrati grozi in vabi. Neemu povemo o našem stanju. Vztraja, da bi vseeno poskusili poiskati prehode na vrh I. Zmenimo se, da danes samo še počivamo, jutrišnji dan mi namenimo aklimatizaciji po okolici baznega tabora, on in Migma pa gresta preveriti situacijo na goro. Situacija je namreč taka, da ne moremo postaviti višinskega tabora. Od spodaj videne razmere na hribu tega ne omogočajo, tako da ga bomo morali naskočiti direktno - v enem šusu gor in dol. Pojma nimam, kaj bo nastalo iz vsega skupaj. Jaz sem še vedno v precepu oziroma ... ma res ne vem.
kdaj: sreda 16.9.2015, okrog 17h
Ko sem spisala tistole prej, sem ugasnila v šusu. In ravno takrat enkrat, ko sem začela preklinjati svoj mehur, se pred vrati šotora oglasi Tundup - tea time. J je zamomljal, da ne gre nikamor, ker je šele zaprl oči, meni je čez možgane letelo "ma j... tea-time", na koncu sva pa oba vstala in se pridružila bandi na čaju z ingverjem.
Tri ure na tej višini in dostop, ki ni bil kar tako, so v moji glavi začeli kuhati glavobol, pa moram reči, da ga je ingver očitno začel preganjati. Komaj čakam večerno juho.
Smrdim kot kuga. Zadnja dva dneva je tudi voda v bližini tako mrzla, da niti nog več ne namočim vanjo, samo še robčki pojejo. Ravnokar sem oblekla puli, ki ga na tej poti še nisem nosila - očitno se mi je izmuznil na dno vreče. O boh, kako lepo diši. Kar težko ga je navleči nase, na roke, na katerih je črnina za nohti že nekaj povsem običajnega. Kaj bi zdajle dala za en vroč tuš ...
Pa še en delček čist brez cenzure :)
kdaj: sreda 16.9.2015, okrog 14h enkrat
Uf kakšen dan, pa šele pol ga je mimo.
Zvečer, ko smo se pospravili po šotorih, se je obetala ledeno hladna noč. Vse zvezde so bile na svojih mestih, Rimska cesta je vztrajala nad nam kot že vse noči do sedaj in na višini 4.200 m vse to kaže na to, da bo zjutraj spet ivje na šotoru.
Spala sem kot dojenček. Ko me je proti jutru prebudil poln mehur, sem se s težavo skobacala ven, saje je bilo v spalki in šotoru prijetno toplo, zunaj pa sem pričakovala mraz, ki bo šel do kosti. Pa ni bilo tako. In takoj so se začele prižigati ta dvomljive lučke - porkaduš, kaj je zdaj z vremenom? pa ravno zdaj, ko gremo vrhu naproti.
Ma nič, izpraznila sem svojo pipco, preverila, če so zvezde še vidne in se zbasala nazaj v spalko. Mogoče se mi je pa samo zdelo ...
In potem je počasi prišlo jutro, ko nas Tundup zbudi z najboljšim čajem pod soncem ta hip.
Pogled izpod platna odkrije oblake na vseh straneh. V dolini Markha že dežuje ... Drek pasji, pa glih zdej no. Hudo na hitro pospravimo vso opremo, se oblečemo precej drugače kot prejšnje dni in vsi po vrsti ugibamo, kaj bo od dneva. Med zajtrkom začne naletavati sneg. Neema gleda v smeri KangYatze in zmajuje z glavo.
Jah kaj, počakali bomo, da šefe pove, kako in kaj, potem ga bomo pa ubogali ... Vmes se poslovimo do Rigzina, ki je odšel v dolino do zdravnika.
Sneženje je nekoliko ponehalo, vmes se je sem in tja pokazal celo kakšen sončni žarek in mi smo se odpravili na pot. Tokrat je pot lepa. Hodimo po visokogorski tajgi. Z vsakim metrom je hoja težja, sapa bolj kratka, premikanje manj prijetno. Boh, kako se je vlekla ledeniška dolina do baznega tabora. Pot z Rudnega polja proti Planiki ni nič proti temu. Vmes se nam odpira vrh z vso svojo mogočnostjo in sama obupam, da ga bom kadarkoli videla od blizu. Pred nami se dvigajo mogočne stene. Padajoči del seraka mi stisne želodec v živčno gmoto. Ne, ne upam. Če gremo res na ta vrh gore, bom jaz ostala v dolini.
Kot bi čutil, kaj se dogaja, me je točno takrat D pogledal direktno v oči. Ko sva kasneje govorila, mi je povedal, da je vedel, kaj se dogaja z mano še preden so mu moje oči potrdile sumničenja.
V slabih štirih urah smo naredili 1000 višincev. Ob prihodu v bazni tabor smo vsi kar precej sesuti - kar sem izvedela šele kasneje, takrat se mi je zdelo, da samo jaz umiram na obroke. Vrh pa hkrati grozi in vabi. Neemu povemo o našem stanju. Vztraja, da bi vseeno poskusili poiskati prehode na vrh I. Zmenimo se, da danes samo še počivamo, jutrišnji dan mi namenimo aklimatizaciji po okolici baznega tabora, on in Migma pa gresta preveriti situacijo na goro. Situacija je namreč taka, da ne moremo postaviti višinskega tabora. Od spodaj videne razmere na hribu tega ne omogočajo, tako da ga bomo morali naskočiti direktno - v enem šusu gor in dol. Pojma nimam, kaj bo nastalo iz vsega skupaj. Jaz sem še vedno v precepu oziroma ... ma res ne vem.
kdaj: sreda 16.9.2015, okrog 17h
Ko sem spisala tistole prej, sem ugasnila v šusu. In ravno takrat enkrat, ko sem začela preklinjati svoj mehur, se pred vrati šotora oglasi Tundup - tea time. J je zamomljal, da ne gre nikamor, ker je šele zaprl oči, meni je čez možgane letelo "ma j... tea-time", na koncu sva pa oba vstala in se pridružila bandi na čaju z ingverjem.
Tri ure na tej višini in dostop, ki ni bil kar tako, so v moji glavi začeli kuhati glavobol, pa moram reči, da ga je ingver očitno začel preganjati. Komaj čakam večerno juho.
Smrdim kot kuga. Zadnja dva dneva je tudi voda v bližini tako mrzla, da niti nog več ne namočim vanjo, samo še robčki pojejo. Ravnokar sem oblekla puli, ki ga na tej poti še nisem nosila - očitno se mi je izmuznil na dno vreče. O boh, kako lepo diši. Kar težko ga je navleči nase, na roke, na katerih je črnina za nohti že nekaj povsem običajnega. Kaj bi zdajle dala za en vroč tuš ...
 |
| utrinki s poti |
 |
| ena skupinska |
 |
| edina luža daleč naokrog, kjer smo ga lahko ujeli v vodi |
 |
| bazni tabor pod KY1 |
 |
| ja, sem utrujena ... fejst utrujena |
 |
| menda smo kar vsi precej fuč |
 |
| Neema vseeno vztraja, da bi poskusili poiskati prehode, kjer od spodaj ne izgleda glih ... to, da višinski tabor ni izvedljiv, je vsem popolnoma jasno, ampak ostalo? |
 |
| pogled na bazni tabor s hribčka nad njim |
 |
| začetek ledenika nad taborom |
... trenutki, ko je M tiho ...
dodatek - menda na compu v IE tole spodaj ne dela :( sigurno dela na Chromu
dodatek - menda na compu v IE tole spodaj ne dela :( sigurno dela na Chromu
Komentarji
Objavite komentar