Daleč in še malo naprej ... Ladakh X

pojasnilo - vsi zapisi do sedaj (in dokler ne napišem drugače) so zapisi iz dnevnika, taki kot so nastali na poti. Ne spreminjam jih in v njih so zajeti vsi občutki, zmedenost in utrujenost trenutkov, ko sem jih pisala, zato je kakšen del vmes tudi brez pravega repa in glave. Šele zdaj doma vidim, kako sta name v resnici vplivali utrujenost in višina. Še bolj očiten je samo hiter pogled na zapisano - pisava je iz dneva v dan slabša, bolj okorna in manj "moja" ...

______________________________________________

kje: Thachungtse, camp na višini cca 4.200m
kdaj: torek 15.9.2015, pred večerjo enkrat

Končno smo zapustili dolino Markha. Dost jo je blo. Kaj dosti več od pešakanja po prahu in vročini res ni ponudila ...

Zjutraj sva se zbudila v šotoru ovitem v ivje - zunaj in znotraj. Kar en čas je trajalo, da so se vsi trije šotori vsaj za silo posušili in odtajali. Po moje bi bilo čist vseeno, če bi startali pol ure do uro kasneje, saj se ozračje hudo segreje takoj, ko posveti sonce, pa tudi mi smo bistveno hitrejši od vseh ostalih trekerjev. Tako pa vstajamo s kurami, vsak dan na hitro pospravljamo še konkretno mokre šotore in popoldne upamo, da se bodo pred nočjo posušili ... Ne vem, jaz bi to naredila drugače. Ampak ja, nisem jaz vodič.

Zame je bil danes tempo na koncu kar malo prehud. En ali dva hitrejša vzpona še nekako prenesem, potem pa ne gre več. Ker se tempo ni ustavil, jaz pa sem ga poskušala držati z ostalimi, se mi je začelo vrteti, da občasno nisem več vedela, kje je zgoraj, kje spodaj ... neizogibna spremljevalka tega je na koncu slabost, s tem pomanjkanje apetita, goveje noge in celo telo, glavobol ... same nič dobre zadeve.

Po odhodu iz kampa smo se zjutraj najprej ustavili v enem najstarejših samostanov v regiji (iz 15. stoletja). Techa Monastery (op.-računala sem na to, da ima teta Wiki kaj na to temo, pa ne najdem ... škoda). Dviga se cca. 100 m nad dolino in ostali turisti ga očitno raje preskočijo, saj že tako težko sopihajo po teh dolinah.
Za sosede iz kampa smo ugotovili, da so iz Kanade in ZDA. Zjutraj so startali še bistveno pred nami. Mi smo vstali ob pol sedmih in takrat jih že ni bilo več. OK, če računam, da oni ne pospravljajo ničesar za seboj, sestavijo le sebe in se spravijo na pot, je to kar razumljivo. Vendar smo jih mi po našem vsaj uro in pol kasnejšem odhodu prehiteli še pred samostanom, skočili do njega, si ga en čas ogledovali in jih kakšen kilometer kasneje ponovno prehiteli ... reveži so se v današnji kamp privlekli kakšne tri ure za nami. Ne predstavljam si, kako jih bojo spravili na prelaz nad Nimalingom ...

Za nami je približno 18 km poti. Na poti smo uspeli opazovati precej več živali kot prej v dolini. Končno smo spet v prijetnem kampu. Vmes se nam je spet odprl pogled na KangYatze - ful je mogočen in pogled nanj me fila s precej mešanimi občutki ... od očaranosti do spoštovanja, od želje do strahu ... uf.
V campu močno piha, potok je tako mrzel, da mi na kraj pameti ne pade, da bi šla umit vsaj noge, družbo nam delajo svizci in neki mali glodalci, ki jim domačini pravijo pika.
Rigzinu se je stanje hudo poslabšalo in jutri zjutraj se bo (sam) odpravil v dolino, saj potrebuje zdravniško oskrbo. Iskreno upam, da je ta dolina blizu. Iz te iste doline se nam je danes pridružil še Migma - drugi vodič, ki je šel v nedeljo odlaufat Ladaški maraton in se nam zato ni mogel pridružiti prej. Tisti, ki je v Lehu pregledoval našo opremo.

Techa Monastery se dviga visoko nad dolino in marsikoga mine, da bi se povzpel do njega

pogled s samostanskega dvorišča v dolino

mali zbir vtisov o samostanu - fotk bi bilo sicer preveč za eno objavo

domačini se medtem pripravljajo na zimo, ki čaka že za naslednjim ovinkom

ko bom velika, bom tudi jaz rezljala kamenje, do takrat pa občudujem izrezane in izklesane mantre na mani zidovih ob poti
krog življenja

spet se nam je odkril - KangYatze

in nas spremljal lep del današnje poti

zbuja hudo različne občutke

še malo

pod današnjim kampom - še slabe pol ure

tale pokrajina je spet bolj po mojem okusu

blue sheep

pika (za najinim šotorom)

pa še en firbec malenkost dlje

pogled za lahko noč

tole spodaj dodajam čist brez cenzure :)