Jabolko in drevo

Spet je bilo eno tistih dni, ki se končajo z večernim mulanjem namesto z razposajeno prijetnim "lahko noč".

Ja dobro, pa kaj sta spet imela, vprašam JM. Izza čudno črnega pogleda hiti z razlago ... En čas ga poslušam zelo zavzeto, saj pričakujem, da bom slišala kaj takega, kar mi bo dvignilo pokrov, potem pa se sprostim in počakam, da pove do konca.

"... ja no to, ane. Sem mu reku, naj se mal zamisli," zaključi svojo razlago.

V resnici ne vem več, ali naj se razburim, ker je obnašanje mulca seveda vredno razburjenja, ali naj le globoko vdihnem, tako kot že zadnjih veliknajst let ob podobnih prebliskih, ter poskusim zadevo reševati "pacientu primerno" ali naj uberem tretjo varianto - mah klinc, naj se oba "pacienta" zmenita sama, saj ni treba, da povsod vtaknem svoj nos.

En čas cincam in razmišljam, razmišljam in cincam, kaj naj ...

Mah, kaj mi bo pomagalo, če se spet razburim za tako traparijo? Kaj bom imela od tega? Pa saj foter že kao rešuje zadevo? Sploh pa, kako je lahko tolk pop... nad mulcem, saj je naredil samo tisto, kar on dela že ... ah, od nekdaj. Mislim, če bi ga kdo moral razumeti, bi moral biti to on, a ni tko? Vraga noooooo, njegov špegu je. Jaz, ki imam dva karakterno popolnoma enaka primerka doma, sem bolj strpna do njunih kiksov kot stari do mulca, čeprav sta copy-paste ...
Ma ne, ne morem dopustiti, da bo mulo kaznovan zaradi stvari, ki jih foter pri sebi itak nikoli ne bo odpravil, pa me glih tko motijo. Mislim, kako ga lahko zmerja on, ki je čist glih tak? Ne, no way, moram posredovati, pa če se na trepalnice postavi.

Utrujenost mi itak prepreči pretirano razburjanje in zlo mirno mi uspe povedat nekaj v stilu "A veš kwa, zdej pa nehej. A ne vidiš, da je glih tak Kalimero kt ti? Ne moreš tkole zaključit vsega skupaj, ne, dokler ti počneš popolnoma isto. Kr pejd k njemu v sobo in se mal drugače zmenita, k tole mi res ni všeč."
Sledi hudo začuden pogled v stilu "kwa sem pa jst tuki kriv" in še dodaten slap mojih razlag preteklih skoraj identičnih situacij ...

Epilog: preden sem sama nehala z razmišljanjem in se do konca pomenila z JM, je mlajši Kalimero od užaljenosti že zaspal.

A če sta se kej zmenila?
O ja, sta se, drugi dan. Je blo fajn spet gledat nasmeh na obeh obrazih.

Samo, nekej še skoz ne razumem. Ful sta si podobna, v dobrem in slabem. Oba delata identične napake, za katere sem že davno tega ugotovila, da jih (pač, jebiga) ne bo možno kar tako odpraviti in sem ubrala drugo taktiko - ju pač sprejmem taka kot sta, je veliko bolj self-friendly ... ampak, da fotru daleč najbolj dvigujejo pokrovko kiksi od mulca, ki jih dela tudi sam ... no, tega pa ne bom nikoli razumela. Ne gre.


Komentarji

  1. Mnogo ljudi čisto preprosto RES ne mara stati pred ogledalom :-), usekati čez zrcalno sliko je res manj neugodna rešitev :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Poznamo to....Pri nas sem jaz tista, ki se gledam v ogledalo.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave