Begunjščica

Zadnja dva meseca se mi vlečeta kot smrkelj iz nosu dveletnika - nadležno, ves čas, ne zna ga še prav dobro useknit ...
Razmere v višavah so naravnost odbite, jaz pa plavam v različnih razpoloženjih s tem mojim kolenom - en čas ga lepo prosim, pa potem spet zmerjam, mu grozim, obljubljam vse živo, če se malenkost popravi ... pa ne šmirgla glih mojih želja. Goni svojo zgodbo.

Pred tednom sem šla mal na silo poskusit srečo z njim, pa sem J&J raje počakala na Zelenici, ker se je vrag na levi nogi prav nič prijazno upiral.
In potem pride petek. Dan za novo kontrolo, dan z izvidi MRI ... priznam, živčna sem bila tako, kot že dolgo ne. Kdaj sem nazadnje pred tem zaspala v solzah? Se ne spomnim ...
Smučarijo naj za to sezono kar odmislim, sunkoviti gibi bodo obe križni vezi strgali do konca ... kar pa lahko nadzoruješ, just go for it.

A je bilo treba meni kdaj kakšno tako stvar 2x rečt? :) (vem, da tale blog bere tudi moj oče in si ga kar predstavljam, kako se muza zdajle, ko tole bere ... ja no, še vedno sem malo nora)

4.30 zvoni budilka :)

v plazu nad Zelenico me JM vztrajno previdno sprašuje, če se koleno upira
najbrž mu je kristalno jasno, da tale hrib danes čist enostavno rabim ... krvavo rabim

mislim, da se ne upira preveč, za vsak slučaj pa raje vzamem oba cepina ... če pomislim, da so me še pred kratkim hotli dat na bergle ;) na mojih zelenih "berglah" tokrat piše Demon :)

na grebenu

feeling so much alive
life is good :)

kot bi vedel, kaj sem zganjala na vrhu, mi je čez kakšno uro fotko svojega pogleda na Ata poslal še bratec :) 
(fotko njega sem si pa sposodila pri Luku)
hvalaaaaaaa M

tale pa ne rabi komentarja, točno tako sem se počutila - divinely

dol en cajt kot po jajcih :) pa trajal je tud dolgo, ampak ga moram pohvalit - koleno namreč, pridno je bilo :)
priznam pa, da bi šla raje še 2x gor, kakor samo še enkrat dol ... je blo kr naporno nadzorovat čist vsak korak

In na koncu sem bila še čist spodobna mami - tokrat sem kosilo mulariji skuhala jaz, ne oni meni ;)