Faschaunereck ponovno

ali od napovedi polnega avtomobila do ženskega dvojca brez krmarja ... najboljšega ženskega dvojca dneva na širokem pobočju, če bi želeli krmarje, je bila izbira velika :) pa sva bili sami zase čist dost.

Grem raje na začetek, a ne.

Že ob koncu prejšnjega vikenda sem vedela, da bo tale zaseden. Vikend. Na sporedu so bile neodložljive zadeve in če ne gre, pač ne gre spet it u hribe ... Ampak, kaj pa če gre? Tam nekje v sredo, ko se je vremenska napoved začela kazati v svoji bolj zanesljivi luči, sem čist previdno vprašala JM, če bo fejst hud, če vse tisto, kar je neodložljivega, prevzame on, jaz pa ... jah kaj, jaz grem pa spet v uživancijo. Pa ker mam fajn možička (da ga vidim, kdaj bo tole prebral :P), je to zelo kmalu postalo izvedljivo.

Kam? Še vedno me žulijo pobočja nad Maltatalom (tudi po koncu današnjega dneva je tam še tooooooliko za presmučat). Menda so zdaj tudi brusnice že zalite s snegom in so razmere boljše kot pred nekaj tedni.

O celotnem dogovarjanju v tistih nekaj dnevih od srede do sobote bi lahko spisala roman, telefon je bil že precej vroč in še v petek je obveljalo - avto je poln, startamo ob 5.30 na znani lokaciji.

Ja, startamo ... na koncu v resnici startava, sami :) Ne dvomim, da bojo spodnje fotke priklicale tud kakšen kisel nasmeh. Ampak nima veze, sej gremo še gor.

Celo pot od doma sva nad sabo občudovali jasnino neba, zadnje jutranje zvezde in kar vriskali ob misli, kakšen dan naju čaka. Ko sva zavili v Maltatal, se je najin današnji hrib kot slika narisal čez večino pogleda in ko sva med prvimi parkirali na planini, nama je pogled na lepo zalito pobočje iztisnil kar nekaj občudujočih vzdihov. Pa rečte, če ni čist kičast :)

Vsaj polovico pobočja predelava še v senci, medtem pa sonce že greje vrhove naokrog. Že spodaj se je dalo slutiti, da zna biti današnja smuka zaradi stanja snega konkreten rodeo zalogaj ... pa nima veze, glavno, da sva tukaj

današnji najboljši ženski dvojec se je prebil na sonce

takoj za nama je simpatičen kuža pripeljal na sonce dva prav tako simpatična avstrijska gorska reševalca ... jah, ta domači so ostali doma, pol pa mal pogledaš tkole, a ne ;)

danes sva bili med prvimi - tako gor kot dol

pogledi so ves čas uhajali tja proti domačim hribom

na grebenu je precej spihano

pri možicu naju je pričakala še prijazno topla čokolada :) nč nama ni blo hudga, čeprou sva šli sami :)

tele najine skupne ture so zmerej fajn ... pa saj nasmehi povejo vse

najini podpisi na pobočju
čist tko - sneg je bil vse sorte, od nekaj odsekov čiste uživancije, do še kar vozljive skorje na čist ok snegu, do obupne skorje na skoraj gnilcu, od celca do zvoženih pomrznjenih krac predhodnikov, kjer ti stegna nabije do pekočih skrajnosti - na 1000 višincev dobiš skoraj vse :)
Zdej so tud noge že za odtenek manj goveje (zadnja čist švohotna strmina me je čist zdelala, tolk je bil obupen tist rodeo). Fajn je blo - fajn lokacija, fajn vreme, fajn družba ... kva češ boljšga za eno nedeljo, ki je bila pred tem obsojena na "gnitje" :) Kakor pravi T - Life is good :) jaz se pa strinjam z njo.

Komentarji

  1. Oooh. Sneg. Hribi. Hvala za te fotke in za zapis: tole megleno jutro so mi razjasnili.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ej samo kapo dol pred teboj :o) in ti zagotovo ne tarnaš nad letošnjo "nezimo" :o) ti si se snega nagledala in naužila ... fotografije pa so čudovite in marsikaj bi šlo mimo mene, če ne bi bilo tvojega bloga in tebe, ki nam te čudovite kotičke približaš ...

    Vse dobro ...

    OdgovoriIzbriši
  3. @Irena: ni kej. Pride še kakšen. Upam, da kmalu.
    @Irena: ko bi ti vedela, kako hudo jamram nad njo ... tole ni ničemur podobno, moram konkretno iskat lokacije, da vsaj malo pridem na svoj račun. Vse dobro tudi tebi :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave