Katedrala - Debeli vrh 6a, 350m

V tednu, ko je tretjina poznanih razmišljala samo o prihajajočem 18. Ljubljanskem maratonu, druga tretjina o tekmi v težavnostnem plezanju za DP, ki ga je organiziral domači ŠPO, vsi skupaj pa o vikendu, ko se bo končno prestavila ura in se bodo začele krompirjeve počitnice, je naju pokonci držala misel na to, da v soboto po zaključenih članskih kvalifikacijah pobereva vsak svoj ruzak, štrike in železnino in jo mahneva v Laz k ostali četici tistih, ki so se priključili spoznavni turi letošnje generacije alpinistične šole.
Že na torkovem sestanku ferajna se "pospravimo" po navezah za nedeljo in po avtomobilih za sobotni prevoz do Blata. Zaradi takih ali drugačnih sobotnih obveznosti, ki so nam noro lep dan praviloma postavile za štiri stene, se ekipa dveh avtomobilov malo pred šesto zvečer dobi na parkingu na Blatu, od koder jo mahnemo proti Lazu.
Seveda nas kmalu zagrne noč in v popolnoma jasni in hudo topli noči smo zamišljeno pogledovali v nebo polno zvezd in kar žarečo Rimsko cesto ... kaj bo zdaj jutri z vremenom, bo zdržalo ali ne?

Naša četica v večernem skoku do Laza - tik pred pavzo za pivo

Da je tokrat Laz hudo zelo obljuden, nam je bilo jasno še preden smo dosegli točko, kjer se pot začne spuščati v kotanjo. Mnja, veliko jih/nas je bilo, galama pa tud temu primerna. O krasni vikend noči bom zapisala le toliko ... bila je čist pretopla za ta letni čas, saj smo skoraj do preloma dneva čukali pod jasnim z zvezdami posejanim nebom, pojedli čist preveč pečenega kostanja, kar je bilo precej občutiti v naslednjem dnevu in popili ... hm, eni vemo kolk, eni pa pač ne :)

Zjutraj sem kar s strahom pokukala ven, ampak kljub temu, da sem bila še vedno brez leč, je bila jasnina neba nedvoumna. Ajde banda, ustat pa it ... pejmoooooooo (detajli vstajanj in zbujanj so prihranjeni za tiste, ki smo bili tam). Jutro je bilo čist pretoplo za ta letni čas. Umivanje zob v gorskem potoku tako ni bilo nič kaj ekstremno dejanje, tudi puhico sem po prvih korakih kmalu snela, saj bi se ob danih temperaturah in toplem fenu skuhala v njej.

jutranja "idila" ob potoku
pa še idila smeri, ki nas čaka - trenutno še v senci
Čeprav smo se vsi oblekli precej švohotno za zadnji vikend v oktobru, smo bili za tiste jutranje ure še vedno preveč oblečeni. Sama sem zmerjala, zakaj so edini kratki rokavi ostali spodaj na planini, v ta-toplih plezalnih hlačah sem se prav tako kuhala. Vremenska napoved, ki sem jo za to območje študirala še v petek popoldne, je napovedovala, da bo vreme tja do 12h božansko, potem se bo začelo malo kisati, do 15h se bo popolnoma zvleklo skupaj, ob 18h pa bo že kar konkretno deževalo. Če odštejem to, da sem si (butara) pozabila ogledati napovedi vetra, je bilo do pikce tako.

Skico naše smeri sem si sposodila pri Luku na blogu,
ker je res mega vrisana, pa računam na to, da Luka ne bo hud,
pa tud sicer je bila tale skica tista, ki sem jo vlačila ves čas s seboj v žepu hlač

medtem, ko smo se mi pakirali za naše smerce, je bila nova generacija alpinistične šole tudi že nared, da se lotijo pohajkovanja po brezpotjih nad planino

posvet o poteku smeri

tam daleč v smeri Primorske se je dalo videti nekaj oblakov, ampak so še daaaaleč
en od mnogih kupčkov planik v smeri - tale na samem vstopu

a bomo počas zagrizl?
dvojni v katedralo, ena naveza v nebeško simfonijo
čeprav se je tudi iz naše smeri kar pogosto slišala simfonija - posledica gore kostanja prejšnji večer

prou fletni radiatorčki, nekaj trave in nekaj šodra
planina počiva po naporni noči :)
pogled v detajl smeri - 6a, ki nas čaka
konkretni radiatorji s previsom nad njimi

začetek fajta ...

pa še mal ... ko tale radiator rata preširok, ga plezaš v raznožki, ampak ker vse prime na trenje, je fantastično prit čez
porkaš, oblaki so vedno bližje, Vogla se že ne vidi več
zaradi konkretnega vetra in bližajočih se oblakov, smo čez zadnji raztežaj kar leteli in je blo bolj malo časa za fotke

na vrhu smo si pa le vzeli čas za fotko zadovoljnih nasmehov
ker je sestop menda bolj nedodelana plat tele smeri, pa ker nas je priganjalo vreme, smo se že prej odločili, da bomo sestopili kar z abzajlom
oblaki so se že zvalili čez pregrado, sem pa ke veter prinese tud kakšno kapljo, ampak ni sile,
do planine bomo že pršli, da poberemo ostalo robo in pičimo v dolino

... čaka nas še nekaj pešačenja
in pozno popoldansko slovo od planine ... najbrž zadnje zeleno letos, lani je bilo takle čas tukaj gor že 20 cm snega. 
Za nami je še ena mega tura. Načrtovala sva jo sicer že za avgustovski čas, pa se ni izšlo. Ker je vreme tako radodarno z jesensko toploto, je bila tale nedelja kot podarjeni dan poletja, ki ga je bilo treba izkoristiti. In seveda, po takem dnevu greš potem v ponedeljek malo težje v službo ... z mislimi namreč še vedno skačeš po gorskih poličkah in uživaaaaaaaš, čeprav tvoje telo sedi za mizo in se trudi, da bi buljilo v računalnik ;)

Komentarji

Priljubljene objave