Čas zrelih češpelj in virusov ali prosena kaša, ki nikoli ne ostane

Teli jesenski dnevi so pri nas doma močno začinjeni z napadom virusov. Na pohodu so tisti nepridipravi, ki te kar precej ohromijo za čas svojega razgrajanja, za povrh pa še tedne potem loviš nazaj kondicijo, ki si jo premogel pred tem. Zdaj smo se že čist vsi brlogarjevi srečali s temi prebavnimi nepridipravi in na sporedu so že tretji teden po vrsti bolj švohotne jedi, ki ne obremenjujejo želodca bolj kot je potrebno, pa še vedno prispevajo dovolj energije za vsakodnevne dejavnosti.
Ko se ti želodec toliko pomiri, da že sam po sebi začutiš lakoto in bi z veseljem pospravil tudi kaj sladkega, ko te ne zvija več in moraš le še priti nazaj k sebi, je ena od božanskih možnosti tudi narastek s proseno kašo in češpljami (ali s kakšnim drugim sadjem, kar pač imaš - noro pašejo zraven borovnice ali maline, najbrž tudi jabolka in hruške, ampak tega zadnjega dvojega še nismo preizkusili).

Natančnih mer kot vedno nimam :) Pri nas doma jedi, ki jih kuhamo večkrat, vedno delamo po "augnmasu", "na uč" ... tko no, po občutku.

Za tole spodaj smo porabili "na uč":
- slabe pol kile prosene kaše
- kakšnega pol litra mleka
- 2 deci sladke smetane (hehe, te je bilo genaw tolk, je tko pakirana)
- dve veliki žlici vanilijevega sladkorja
- 2-3 žlice kristalnega sladkorja (bel, rjav ... kakršen vam pač paše)
- konkreten ščep soli
- 2 jajci
- mleti lešniki (za posip)
- narezani mandlji (za v maso)
- dobro kilo razpolovljenih češpelj

Mleko zavreš s ščepom soli in žlico vanilijevega sladkorja in v njem skuhaš proseno kašo. Kdaj točno je kuhana? Hm, v resnici ne vem. Tako ali tako jo moraš pustiti, da se pohladi in sama jo kuham tako, da jo 10-15 minut v resnici nadzorujem in mešam, potem pa ugasnem ogenj in pozabim na vse skupaj. Včasih res pozabim, včasih pa hodim ves čas vneto preizkušat, a se je že kaj pohladilo :) -  čist odvisno od trenutne lakote (ali požrešnosti).


V glavnem, ko je kaša lepo napihnjeno skuhana in dovolj hladna, da jajce v njej ne bo takoj zakrknilo, jo začnemo dodelovati po svojih željah in okusu. V kuhano kašo zamešamo sladko smetano, žlico vanilijevega sladkorja, če smo bolj sladkosnedni, še malo navadnega sladkorja in oba jajčna rumenjaka. Mešanici po žlicah dodamo še stepen sneg obeh beljakov in po želji še narezane mandlje (ali kakšne druge oreščke - spet po želji, seveda, odvisno od tega, ali jih maramo, ali nam pašejo ...).

Mešanico vlijem v namaščen pekač, vmes potresem plast sadja, pa spet mešanico in tako ponavljam, da mi vsega skupaj zmanjka - na vrhu položim sadje in potresem z mletimi lešniki in kristalnim sladkorjem (včasih dodam tudi cimet).

Ali boste zadevo pekli v enem večjem pekaču ali več malih, je čist vaša odločitev. Če boste pekli v manjših posodicah, se bo vse skupaj speklo hitreje (enih 30 min), če v večji, pa čas peke malenkost podaljšamo (recimo na 40-45 min). Narastek sama pečem na cca 200°C in ga imam prvo polovico pečenja pokritega z alu folijo (da pocrni a ne izgori :)).

Opozorilo!
Ko se tole peče, po stanovanju neznosno lepo diši in ko bo vse skupaj pečeno, se lepo prosim primite v roke in počakajte, da se pohladi vsaj toliko, da si ne opečete jezika.
Kadar imam želodec normalno razpoložen (beri - se ne pobira po kakšnem trapastem virusu), mi zelo ustreza, če svojo porcijo narastka izdatno zalijem s sveže stisnjenim sokom limone, moji fantje pa si vedno še dodatno posladkajo ... menda jaz vedno premalo sladkam, ampak meni se ne zdi :)

Aja, dober tek!