Staničev vrh 1805m
Labrador (110m, V-) in Šepetanje (160m, VI-)
Luka sva oba zelo lepo gledala že v Paklenici (v stilu - a pelješ dva gušterja kdaj sabo? pliiiiz :)) ... pravzaprav to "lepo gledanje" traja že odkar sva malo bolj ubrisana na skale. Po okvirnih pogovorih čez cel teden je v četrtek padla odločitev - Staničev vrh, južna stena. K bomo tam, bomo pa vidli, kaj bomo zlezli.
Še v petek je obupno deževalo in kar nisem želela razmišljat, kaj bo naslednji dan ... mah, kar bo, pa bo.
V soboto ob 6h na klasični lokaciji, pet komadov v Loverja, zadaj kup opreme in pičimo proti Kamniški Bistrici. Vmes zaradi preveč čvekanja zavijemo narobe, kar se kasneje že konkretno visoko zgodi še kdaj :) Po dobrih dveh urah dostopa smo pod steno. Vreme ni čist tako, kot so ga napovedali - namesto "šajbe" se okrog vrhov podijo oblaki, veter pa je občasno tudi kar konkreten. Stena je na določenih koncih še fejst mokra, ponekod lije iz nje, spet na drugih pa izgleda suha ... povsod pa obljublja enkratno plezarijo.
Luka, JM in jaz se najprej zapodimo v Labrador, Matej in Klemen pa proti Šepetanju. Na vrhu se srečamo, izmenjamo izkušnje in vsi odidemo okrog skale še enkrat ... vsaka naveza z novimi načrti. Mi trije smo izbirali med Šepetanjem in Mrzlo postaja, pa smo na samem vstopu uspeli opaziti, da imamo v steni po novem družbo - pa ravno v Mrzlo postaja. Izbira za nas tako ni bila več vprašljiva. Matej in Klemen vmes napadeta Zvesto nevesto.
Skala je noro enkratna. Če bi imeli še malo toplejše vreme, bi bile razmere že prav kičaste. Tako nas je pa občasno malo zeblo, zjutraj se je vsem po vrsti zanohtalo oziroma mal zatrdelo prste in vsakega sončnega žarka smo bili prav hudo veseli. Stena se je definitivno uvrstila na mojo "pejd spet" listo.
Luka - HVALAAA!
Luka sva oba zelo lepo gledala že v Paklenici (v stilu - a pelješ dva gušterja kdaj sabo? pliiiiz :)) ... pravzaprav to "lepo gledanje" traja že odkar sva malo bolj ubrisana na skale. Po okvirnih pogovorih čez cel teden je v četrtek padla odločitev - Staničev vrh, južna stena. K bomo tam, bomo pa vidli, kaj bomo zlezli.
Še v petek je obupno deževalo in kar nisem želela razmišljat, kaj bo naslednji dan ... mah, kar bo, pa bo.
V soboto ob 6h na klasični lokaciji, pet komadov v Loverja, zadaj kup opreme in pičimo proti Kamniški Bistrici. Vmes zaradi preveč čvekanja zavijemo narobe, kar se kasneje že konkretno visoko zgodi še kdaj :) Po dobrih dveh urah dostopa smo pod steno. Vreme ni čist tako, kot so ga napovedali - namesto "šajbe" se okrog vrhov podijo oblaki, veter pa je občasno tudi kar konkreten. Stena je na določenih koncih še fejst mokra, ponekod lije iz nje, spet na drugih pa izgleda suha ... povsod pa obljublja enkratno plezarijo.
Luka, JM in jaz se najprej zapodimo v Labrador, Matej in Klemen pa proti Šepetanju. Na vrhu se srečamo, izmenjamo izkušnje in vsi odidemo okrog skale še enkrat ... vsaka naveza z novimi načrti. Mi trije smo izbirali med Šepetanjem in Mrzlo postaja, pa smo na samem vstopu uspeli opaziti, da imamo v steni po novem družbo - pa ravno v Mrzlo postaja. Izbira za nas tako ni bila več vprašljiva. Matej in Klemen vmes napadeta Zvesto nevesto.
Skala je noro enkratna. Če bi imeli še malo toplejše vreme, bi bile razmere že prav kičaste. Tako nas je pa občasno malo zeblo, zjutraj se je vsem po vrsti zanohtalo oziroma mal zatrdelo prste in vsakega sončnega žarka smo bili prav hudo veseli. Stena se je definitivno uvrstila na mojo "pejd spet" listo.
Luka - HVALAAA!
 |
| dostop je minil tik-tak ... sej drgač bit ne more, če vmes užgeš debato who's hot and who's not :) |
 |
| tolmuni v odročni dolini nad Repovim kotom so čist nori ... kar stal bi tam in (p)ostal romantik |
 |
| že gor grede so bila preživela snežišča precej zanimiva - mi pa vsi v tanizkih čevljih :O kdo ugane, kaj se nam je podilo po glavah? |
 |
| ob vstopu v prvo smer obljubljenega sonca ni bilo od nikoder ... ni ostalo druzga, da se čist konkretno oblečemo, saj temperatura tko na uč ni presegla enih 6°C |
 |
| jaz v platkah Labradorja - skala enkratna, smer pa tud taka, da jo moram it čimprej ponovit v vodstvu tukaj so se mi počasi tud prsti že ogreli na delovno temperaturo |
 |
| občasno je blo treba zlezt tud čez takele mlakuže, ki so še največje sranje za plezalke, k jih pol kar lep čas ne spucaš več, da bi fajn prijele |
 |
| Luka v prvem cugu Šepetanja |
 |
| pa JM v drugem tik pod štantom |
 |
| Luka in jaz na vrhu Šepetanja in s tem tik pod vrhom Staničevega vrha |
 |
| spust z vrha do sedla je daleč od preprostega - zoprn šoder na občasno kar zračni plezariji težavnosti II |
 |
| Luka med spustom na eni od točk, ki kar vpijejo po fotoshootingu |
 |
| pa potem še po snežišču navzdol - en cajt po nogah, en cajt čist nenačrtovano po riti ... čevlji pa mokri do štumfov :) kaj pa lohk druzga pričakuješ od čist mokrega snega :) |
 |
| kako naj grem kar mimo avriklja, encijana in rododendrona? jasno, da ne morem :) jih je treba nabrat v objektiv :) |
Komentarji
Objavite komentar