Tamar s ferajnom

V tistih jutranjih urah je imela zima prvič v letošnji sezoni svoj pravi okus. Čeprav smo jo v dolino mahali le mi in nekaj turašev, prav zares ura ni bila tako zelo zgodnja, saj je sonce že doseglo vzhodna vršna pobočja sosednjih mogočnežev, pod nogami pa je končno škripalo tako, kot se za pošteno zimo spodobi. Waw, nor filing, če računaš na to, da bo že nekaj ur kasneje v tej isti dolini vreme kar kričalo po kratkih rokavih, temu primerno pa se bo tudi ljudi na romarski poti v dolino kar trlo.
S šolo smo jo v koloni mahali proti vztrajno najhladnejšemu delu doline, kjer je kljub obupno visokim temperaturam v preteklih nekaj dnevih še vedno vztrajalo nekaj ledu ... Z vidika varnosti bi bil podvig za trop šolarjev precej vprašljiv, zato smo v ta-desnem raje spustili dva tope rope-a, s katerima smo potem do zgodnjega popoldneva luknjali led, kolikor ga je še ostalo in čistili kupe snega, ki so še vedno smetili na njem od zadnje pošiljke z neba.
   
sneg je še vedno mrzlo škripal pod nogami, ko smo prišli do koče v Tamarju
idila praznine in tišine okrog koče pa je komaj primerljiva s tisto v zgodnje popoldanskih urah 
slapovi razen Centralca že od daleč niso obetali prav veliko,
leva sveča pa je grozljivo kazala svojo razpoko na najožjem delu
ko so sošolci vztrajno sledili poti v najbolj senčni del doline, so mi pogled in misli rahlo skisano uhajali na drugo stran - priznam, v takem dnevu bi precej raje odšvicala kitico na dilcah proti Kotovem sedlu ... sicer pa je na sporedu za drugič
v "taboru" pod desnim slapom smo predelali nekaj ledne tehnike, potem pa smo vsi po vrsti napadli preostanek ledu
JM v desnem delu slapu
pa še jaz v levem
mrzlo je bilo ko sam satan - oblečena sem bila v čisto vse, kar sem imela s seboj
ko sem se po spustu trudila, da se mi prsti na rokah ponovno prekrvavijo, sem kar cvilila od bolečin, dokler cirkulacija ni normalno stekla in se je toplota ponovno naselila v prstne konice
dve naši navezi sta za konec napadli še Centralca
punce pa smo se medtem prestavile nekaj 100m nižje na sonce, da smo počasi začele dobivati nazaj nekaj toplote
ob vrnitvi je bilo pred kočo v Tamarju kot na plaži - vroče in obupna gneča
pod črto dneva pa smo tudi tokrat zapisali WAW, DOBR JE BLO :)

Komentarji

  1. Punce na soncu zgledajo kot ljuknačice:)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Uf, slabo bereš :o če ponovim in skrajšam - luknjač ali luknjačica (kot ženska oblika luknjača - in ne ljuknač) je primerek, ki v turno-smučarski špuri/poti proizvaja luknje, ki turnim smučarjem onemogočajo užitkarsko nadaljevanje ture ...
      Ali so punce na fotki kdaj tudi luknjačice ali ne, ne bom ugibala - na primeru te slike definitivno niso, za to manjka najmanj turna špura :)

      Izbriši
  2. Če jaz tole čisto prav seštejem je moral biti J z bratrancem pred vami v slapurah (kot on pravi). Si mogoče videla kje moja dva psa M&M ki sta privezana čakala spodaj?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. A veš, da sem vas imela v mislih od tistega trenutka dalje, k je padla odločitev, da gremo v Tamar, sam obeh pasjih bratov nisem nikjer opazila, pa tud J ne, sam k je človek zavit kot mumija, se komot zgrešiš (kar se je tud nama že skoraj zgodilo ravno v Tamarju, se spomniš :)) Moraš pa vedet, da smo bli mi kar pozni - tam okrog pol devetih šele pri bajti v Tamarju, pa je blo tam treba še kofetkat ... najbrž je bil takrat enkrat J že nazaj doma :)

      Izbriši
  3. Res je ob desetih sta šla ven, ker je bil že ob šestih gor. Mislim, da ste se srečali al pa zgrešila. Ne moreš ga falit- če ima dva črno bela kosmatinca ob sebi.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave