Novi okusi Belega mesta
Veliko večino svetlega dela dneva preživljam v veliki rumeni stavbi v Novem Beogradu, v kateri je prostora za malo mesto. Pa kljub temu, da jim na wc-jih igra glasba (dobra glasba, čist po mojem okusu), noben dan po 12 uri tam ni več wc papirja, po 15 pa tud papirnatih brisač za roke ne več. Teta na blagajni notranje restavracije oziroma menze me spominja na Amarcord. Hrana prav tam pa me spravlja skoraj v jok - v celi Srbiji sem morala naletet prav na ta primerek ... ampak če nočem bit lačna čist do večera, pojem tudi hladno musako, v kateri najdem dolg črn las ... Delovni prostori so do onemoglosti prekajeni ... ja, seveda se ne sme kaditi tam noter, ampak ... kdo jim bo pa preprečil? Tud dve punci, ki sta izvajali kontrolo kart na troli so praktično odnesli ven, prej so se seveda (nekateri) z eno še fejst pričkali ... a zakaj bi morali plačevati mestni potniški promet? Zakaj že?
Včasih se počutim kot Alien.
Uf, nekaj pa je drugače ... v hotelu so očitno vklopili (popravili) WiFi router tudi v mojem nadstropju :) Komaj verjamem, ampak je res.
oba sta zgodovinska primerka, anede |
kljub čudnemu vremenu sem uspela ukrasti fletno (a vetrovno) popoldansko urico na Kalemegdanu |
pomlad je na vidiku |
ko ne bi tako zoprno pihalo, bi človek kar malo posedel in opazoval, kako Sava izginja v Donavo |
Kaj pa počneš v BG? Službeno? Brr. zanič hrana? A nimajo kje blizu kakega bureka?
OdgovoriIzbrišiJp, službeno sem bila ... pa sej zdej sem že nazaj :)
Izbriši