Pod palubo so zakladi

:) ni sedem mrtvih črnih glav, vsaj mislim tako, ziher pa še nisem.

Pa če začnem na začetku.

Včasih se zgodi, da ima kdo pomanjkanje smisla za logistiko. V resnici niti ne vem, al je to pomanjkanje smisla al zgolj golo dejstvo, da ogromno stvari pozabi ... še isti vici so mu vsako rundo znova smešni za umret, čeprav so stari skoraj kot Zemlja ... Ko bo tole prebral, me bo pogledal izpod obrvi in vprašal, če to leti nanj :P hehehe, ja, itak.

V glavnem, včasih ima kdo pomanjkanje smisla za logistiko. To potem včasih privede do tega, da kakšno stvar počnemo v zadnjem hipu ali pa jo izpelje celo kdo drug, ker drugače ne gre. Tako je bilo danes poleg ostalega na sporedu tudi pakiranje tedenske "culice" za našega hokejista, ki bo z babi odrinil na čofotanje (zakaj gre brez starejših bratov, je dolga in ne preveč prijetna zgodba, zato o tem ne bi zdajle).
Mulariji torb za na počitnice že nekaj let ne pakiram. Ja, pomagam jim sestaviti seznam, na koncu ponavadi pokukam v torbe, da niso spakirali kakšne totalne neumnosti - ala skibucke sredi poletja, vse ostalo pa že dolgo počnejo sami. Tudi tokrat bi, če ... beri zgoraj :)
Potem, ko sva končno odkopala hišo izpod konkretne količine čez noč zapadlega snega (ki je preprečil druge načrtovane aktivnosti) in se spravila v neprešvicane cunje, sem se spravila v hokejistovo sobo. Že prvi prelet pogleda čez sobo mi je stisnil ustnice, saj bi mu po tistih nekaj sekundah lahko "prepevala" kar konkreten ep ... ki bi seveda tako kot vedno zapustil njegovo glavo bistveno hitreje kot jo je dosegel, če bi jo sploh.
Začuda hokejska oprema ni visela na radiatorju (zaradi česar ima potem občasno v sobi kar hladno), pač pa priročno pod in okrog njega. Povsem jasno mi je postalo, zakaj je v zadnjem tednu delal domače naloge raje v jedilnici ... preden bi se dokopal do ravne površine na njegovi pisalni mizi, bi preteklo kar precej vode. Ko sem vrgla oko na kup lociran med posteljo, radiatorjem in foteljem sem odkrila, da tista ful fajn rumena rokavica, ki jo že dlje časa pogrešamo, ni izginila v šoli, da mi sicer ni nakladal, ko mi je zatrdil, da je koš za umazano perilo spraznil (vsebino odnesel v pralnico), problem pa tiči v tem, da ga niti napolnil ni, njegova potencialna vsebina pa leži na kupu vsesortarije, za katerega verjamem, da se ga je težko lotiti, saj se tko na daleč ocenjeno v njem skriva vse živo od raznih oblačil, nahrbtnika, prazne (ali pa tudi ne prazne) plastenke, lego kock, perplexus-a ... aja ne, suhe žemlje pa ni vmes, ta počiva na drugi strani sobe.

Khm, ko bi bil pokov'c doma, bi preživel zanimiv dan v svoji sobi (tko ga bo pa potem, ko se vrne). Tako sem se sama spravila na pakiranje in med drugim v njegovem predalu našla nekaj mojih nogavic (zdaj mi je jasno, zakaj jih ni pri meni) in prazno košaro za gate ... seveda je prazna. Če umazanih ne odnese v pranje in potem opranih ne dostavi nazaj na njihovo mesto, je seveda brez ... Upam samo, da se zaradi svoje malomarnosti slučajno ne misli navzeti tiste navade iz hokejskih logov, o kateri so mi pred leti razlagale jeseniške prijateljice, ki je menda botrovala kar kakšnemu obisku urgence, ker so si fantje kar kaj priščipnili med zadrgo kavbojk ... :O Mislim, boljš da ne, ker se bova v tem primeru en čas precej glasno pogovarjala.

Da je bil moj filing ob obisku njegove sobe še bolj bljak, so poskrbeli mrliči na okenski polici. Pa tolk je zatrjeval, da bo RES skrbel zanje :(
Nič, zgodba ostaja odprta do konca počitnic, potem bova pa z malim rekla kakšno na to temo :O.

mrliči na okenski polici :(

ne, tale pa ni iz njegove sobe, samo okus moram popravit in moram dodat nekaj lepega
tale se bohoti na okenski polici takoj nad mojim ekranom ... čist nor je, trenutno ima  23 cvetov odprtih ali v popkih, 5 pa jih je že odcvetelo