Klek, 1753m

Obožujem hitre debate v času, ko se ure počasi približujejo začetku vikenda. Na mašini so odprta pogovorna okna na različne strani, letijo maili, sms-i, sem pa ke klic na isto temo ...
maš čas?
maš že kakšne načrte?
maš kakšno idejo?
že maš družbo?
Tokrat je debata trajala doooooooolgo. Cel dan smo rabili, da smo naštudirali, kako gremo v led, se praktično že vse zmenili, pa me je na koncu Jur (od D.) prepričal ... na kratko bi lohk rekla "ejga, raj ne" ... Ja dobr, pol pa ne.
Tina je čez cel dan obdelovala eno samo misel - ej, v takih pogojih, je greh it kam drugam kot na puhec.
Danes se s tem absolutno strinjam - po turi, ki je bila od začetka do konca en sam užitek. Menda je ob koncu tudi moj nasmeh sporočal to isto zgodbo. Jah, res ne znam skrivat svojih občutkov :)

Start ob 6h pred sosedom, dva avtomobila, Tina, Luka, Miha, JM in jaz.


vlekli smo čist deviško špuro
pravzaprav sta jo vlekla le dva ratraka - večino časa Miha, pol pa še Luka
sneg je že v dolini obljubljal noro uživancijo

nad gozdno mejo nas je pričakalo en kup kiča, da vzdihovanju ni bilo konca ne kraja
v ozadju se šopirijo Julijci - Ata se nam je danes ves čas vztrajno skrival pred pogledi



ob prihodu na Jeseniško planino se je Klek nad njo bohotil v polnem sijaju
takoj nam  je postalo jasno, da direktna varianta dostopa danes zaradi razmer novozapadlega snega ni izvedljiva oziroma ni pametna izbira ... jo bomo mahnili čez Rožco

planina sama je konkretno spihana ... to je moralo nekam odnest, kjer čakaaaaaaa (na neprevidneža)
višje na pobočju se odločimo narediti prerez odeje, da se prepričamo, al je pametno rinit naprej al ne ... teren je na prvi pogled izgledal vse sorte - definitivno ga ni za biksat

sneg se je izkazal za stabilnega in smo jo lahko mahnili naprej

če je bil že sneg kot putrček, pa se je tokrat vreme odločilo, da je dovolj kiča ...
oziroma dovolj sonca za danes
nad dolino so se konkretno podili oblaki, mi pa smo se gibali v pasu vidljivosti nekje med oblakom in difuzo - včasih nisi vedel, al očala ja al ne, hm, ko bi vidljivost zdržala vsaj toliko, da bomo kaj videli med spustom

tud Rožca se je odpirala in zapirala, pa odpirala in zapirala ... ostalo okrog je bilo pa itak vse zabasano
proti vrhu za ratrakom Luko

med tole fotko je priletelo - ej fantje, poka, obrnit, za smreko, pa dol
v 10 metrih so se varnostne razmere popolnoma spremenile
čeprav je blo do samega vrha tud glih še enih 10m, ga ni za sračkat

tabor za smreko - pse dol, čelade gor, do konca pojest haribote,
pa "a si zapela pancarje s klipsnam?"
ma ja, en kup smeha cel dan

o madona, nč ne bi blo narobe, če prtisnem kakšno med spustom ... pol pa pospravim  fotos in vriskam naprej

če bi bila svetloba vsaj malo drugačna, bi se lepo videli podpisi na hribu, tko mi morate pa verjet :)
 
ma dej, a je res že konec? kolk je blo pa tole dones noro
Tina, definitivno je bila tvoja včerajšnja misel najbl taprava - tale dan s takim puhcem bi blo greh odpeljat kam drugam :) pa še taprav hrib smo zbrali, ga je tud sonce imelo en čas rado danes.

Komentarji

  1. Super je blo ob prebiranju še enkrat podoživet dan...današnji musklfiber je prov sladek, pogled skozi okno me pa navdaja z upanjem, da bomo mel še priložnost rezat deviške strmine :-)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave