Dan je bil sprva sicer namenjen čist drugačni uživanciji, ampak tisto nekako ni šlo skozi - splet okoliščin, posameznih odločitev in mojega bolj kilavega fizičnega stanja po tednu, ki mi ni ravno prizanašal z nihanjem zdravja in počutja.
Pozno večerna odločitev pustne sobote - zapadlo je 20 cm puhca, turna, Pokljuka, Debela peč, se dobimo ob 7h na zajtrku ...
 |
| jutranja gozdna pravljica - sonce je že vstalo, snega v izobilju, ljudi pa še nikjer :) |
Po prebiranju poročil o prevoznosti ceste do spomenika sem zaradi obupnih spominov na bob stezo prejšnjih sezon stišala, da smo startali z glavne pokljuške ceste in si podaljšali pot s položnico čez planino Zajavornik (al Javornik, sej nikoli ne vem, kako je prav). Ko smo pridrsali čez planino, je v nas butnilo vzorno spluženo parkirišče s 4 avtomobili, cesta pa v obe smeri prav božansko zrihtana. No, če komu pomaga - cesta je očitno OK. Na parkingu so bili tud "navadni" avtomobili, ne samo terenci.
 |
na planini nihče od nas ni imel več filinga, da je ozračje toplo celih -11°C
nekaj metrov naprej smo s prostim očesom lahko opazovali, kako dva bolj jutranja vlečeta špuro po pobočju Brd in padla je odločitev - gremo raje na Brda |
Sneg je ves čas poti obljubljal pravljico in obljube tudi slučajno ni požrl.
 |
| flanka, ki je precej nižje botrovala odločitvi, da izberemo sosednji hrib |
 |
| v zgornji strmini Brd sem sama prvič zares dojela, da moje fizično stanje ni optimalno za tak božanski dan. Na tej turi (na splošno na taki turi) me noge nimajo kej bolet na poti gor. Na tem istem ovinku sem razmišljala, da najbrž nekaj ne bo čist OK. |
 |
| do vrha je le še nekaj metrov in sama sem upala, da bo nekaj počitka popravilo situacijo |
Ja no, pa ni blo čist tko. Z vrha sem se kot zadnja spustila v užitek obljubljajoč teren, ko me je na tretjem (še pogumno vzetem) ovinku v desno stegensko mišico zarezal krč. Od bolečine sem se komaj obdržala na nogah in pobočje, po katerem so vsi moji današnji sopotniki kar vriskali (pa saj so imeli za kaj), se je zame obrnil v "jajcanje", poskuse sproščanja mišic in iskanje obremenitev, ki ne bodo pripeljale do novih krčev - na kratko "drek".
Danes mi je jasno, kako se je lani na eni od tur počutil prijatelj, ki so ga prav tako brez prestanka nabijali krči v stegna. Kaj je temu vzrok? Ko bi vedela ... Obupno pomanjkanje elektrolitov je čist možna razlaga, saj sem v celem tednu vase spravila mogoče dva poštena obroka, vse ostalo je bilo pa bolj životarjenje ob čudnem stanju prebavil :(
Na srečo se na poti navzdol nisem preveč ustavljala (prav hitra in energična pa sploh nisem bila), saj se je najhujši naval krčev začel šele v avtu na poti domov, ko so se mišice začele ohlajati. Obup v glavnem.
Dan je bil kljub vsemu tudi zame lep in mi tud slučajno ni žal, da sem šla gor, čeprav mal na silo in bi si mogoče morala privoščiti še kakšen dan okrevanja več. Moji sopotniki pa tud snega kar ne morejo prehvaliti. Jp, najbrž je bila njihova smučarija res fajn :) Saj bodo še lepi dnevi. Pa očitno se je sneg vendar odločil, da nam bo privoščil kakšen dan užitka več kot lansko sezono.
 |
saj veste, da ne morem mimo Ata z vseh zornih kotov
v Krmi je nekaj plazov že odgrmelo svojo pot |
Komentarji
Objavite komentar