Teden prestavljenih načrtov

Za ta vikend smo s šolo že od samega začetka načrtovali ledni odklop v Logarski dolini. Kljub vmesni otoplitvi so nam vsem po vrsti igrali nasmehi na obrazih, ko so vremenoslovci začeli končno napovedovati temperature, ki bi že po defaultu sodile v ta letni čas ... pa so bili prepozni. Na torkovem šolskem srečanju so naši upi dokončno popadali v vodo (dobesedno, saj ledu v Logarski NI, sploh).
Večini so se nam podaljšali obrazi ... pismo no, vsi z mularijo doma smo pripravili že celotno logistiko za ta vikend ... pa če imam varstvo mulcev že porihtano, pa pejmo v hribe, na turno. Yeeees, ful dobra ideja. Kaj kmalu se nas nabere nekaj skupinic in midva skupaj s Tino in Mihom kujeva načrte za napovedan s soncem obsijani vikend.
OK, izzivati ne smemo, saj je stopnja nevarnosti snežnih plazov še vedno velika (kljub temu, da so jo v napovedih TNP spustili do druge stopnje - japajade, tud slučajno ne). Od domačih nam na izbiro ostanejo hribčki nad Pokljuko, pa kakšna Dovška Baba ... ampak jaz tja res ne bi no, Baba je v letošnji sezoni že padla, hribčke nad Pokljuko pa tud poznam kot svoj žep.

izposojeno tukaj

Ni trajalo prav dolgo - pobrskamo po Najlepših turnih smukih avstrijske Koroške, pa izberemo nekaj pametnega, varnega in relativno hitro dostopnega.

Izmed vseh neproblematičnih (ki jih sploh ni malo) izberemo kar prvega - Groser Speikkogel, v resnici najvišji hrib nad smučiščem Koralpe.

Ko se vse že prou fajn zmenimo, me v četrtek JM pokliče opoldne, da so ga klicali iz šole, da je C zbolel. Jebelacesta no! Pokličem starša, odpovem varstvo, pokličem Tino in odpovem turo ... in potem prav poklapano doživljam dan naprej. Na poti domov me prešine - pa saj je en starš ob bolnem otroku čist dovolj in gre drugi lahko uživat?
JM je bil takoj za to in sobotna tura je pripadla meni. Cilj je ostal, družba tudi in tako smo se malo čez 6 zjutraj napokali v avto in odpeljali čez mejo.

Zjutraj je bilo pred domačo hišo prav turobno in izpod neba je priplesalo celo nekaj snežink. Kakor je kazal pogled v smeri domačih krajev, je bilo ves dan precej podobno.

pod tistimi hribi nekje bi morali biti v tem trenutku po prvotnih načrtih

ko smo zagrizli v strmino, so na smučišču ravno začeli s poganjanjem naprav

smer poti nas je še en čas vodila po senci ob robu zratrakiranih prog

potem pa se je na vršni planjavi pokazalo sonce, teren pa se je hudo zravnal

Ko smo prispeli na sonce in pred seboj zagledali skorajšnji cilj, nam je kaj kmalu postalo jasno, da imamo časa za tako turo čist preveč, da bomo na načrtovanem cilju tik-tak in da bi bilo dan fajn izkoristiti še kako drugače. Od daleč so bile sosednje flanke z vrha videti mamljivo smučljive, ko pa smo se spravili bližje, nam je kmalu postalo jasno, zakaj na pobočjih ni bilo videti niti smučarjev niti njihovih sledi v snegu. Če je vse spihano, pokrito s tanko plastjo napihanega snega, spodaj pa konkretne skale, najbrž na voljo res ni preveč junakov, ki bi se prostovoljno užitkarsko pobijali po tistih strmincah in si zraven vrtali luknjo v proračunu za opremo.

vrh na 2140m
a ima kdo občutek, da tukaj mogoče kdaj tud piha? no, danes ni :)

v zavetrju na vrhu nas je čakalo sladko razvajanje - Mihova potica 

Ob sladkanju na vrhu smo se zmenili, da se odpeljemo slabih 200 višinskih metrov na južno stran pobočja do Koralpenhaus, si tam privoščimo malo dozo B vitamina, ponovno nataknemo pse, se povzpnemo nazaj proti vrhu in potem v smeri pristopa odsmučamo proti avtu, na tistem kratkem delu, kjer smo med smrekami ob poti uspeli videti nekaj (sicer precej zvoženega) celca, pa odvijemo tja noter in poskušamo odpeljati nekaj zavojev malo bolj užitkarsko.

Ja no, tko smo potem tud nardili.

Moram zapisati, da je tura (no, naša izvedba) res popolnoma nezahtevna, popolnoma varna pred plazovi (RES!!!), predvsem pa precej krajša od opisa v knjigi. Čas je od avta do avta pretekel 3 ure in 20 minut, s tem, da smo imeli vmes en kup crkljanja s hrano in pijačo, nekaj foto sešnov in na splošno čist lagodno turo (kljub temu, da sta me spremljala dva norca, kar se kondicije tiče).

pa še nekaj B vitamina :) ta zmerej prou pride