Naj bo ...

lepo, naj bo zdravo, naj bo uspešno, naj bo zadovoljno, naj bo ... naj bo lepše, kot je bilo letošnje. Leto, ki prihaja.

Letošnje leto si bom zapomnila. Bilo je kruto, pa vseeno lepo, občasno srhljivo, pa vseeno toplo, polno polomljenih koščkov in nekaj resnično navdušujočih novih celot. Izgubila sem prijatelje, za katere do letos nisem vedela, da to niso, a hkrati ugotovila, da imam ob sebi neverjetne ljudi, ki so me sposobni držati pokonci tudi takrat, ko sem na dobri poti, da se sesujem sama vase. Nekatere zgodbe so se končale, druge šele začele. Za mano je leto polno padcev, po katerih sem se vztrajno pobirala, leto polno ovir, čez katere sem vztrajno plezala ... ob pomoči vseh mojih bližnjih, domačih in prijateljev. Bila sem priča neverjetne žlehtnobe določenih ljudi, pa na drugi strani spet neskončne pozitivnosti in prijetnosti drugih ... prijateljev, starih in novih.

Občasno mi je bilo hudo. Solze niso bile tako redek spremljevalec v tem letu, pa vendar niso bile le solze žalosti. Vmes je bilo tudi obilo solz veselja, solz navdušenja in solz sreče.

Včasih razmišljam, da mi je bilo to leto - táko, kot je bilo, namenjeno z določenim razlogom. Mogoče sem rabila brco, ki mi bo pokazala, kako malo je v resnici treba, da smo lahko srečni. Mogoče sem rabila nekaj, kar me bo spomnilo na to, da vse dobro še vedno leži v ljudeh, v nas samih. Nekaj, kar mi bo pokazalo, da sem hudo močna in nimam nobenega pravega razloga za obup. Nekaj, kar me bo spomnilo na to, da se vse dobro, ki ga daješ, vedno v še večji meri vrača k tebi nazaj ... le pustiti mu moraš odprta vrata in ga sprejeti, ko pride.

Letos sem ponovno odkrila, kako prijeten in zlata vreden je večer, ki ga preživiš sklonjen nad šahovnico skupaj s sinom, koliko moči ti dajo relativno preprosti odklopi z družino in prijatelji, kako neskončen vir energije je narava okrog tebe ... Povsem nove občutke sem odkrivala v bolnišnični sobi z do takrat povsem neznano gospo, s katero sva si delili isto usodo. Najini poti sta se potem sicer razšli, pa sva očitno obe pustili močan pečat ena drugi. Ko sva se čez mesec dni slučajno srečali v bučni množici, najin objem ni in ni popustil. 

Topli objemi, neskončni pogovori, stisk roke ali zgolj spodbuden nasmeh, številni skupni odklopi, besede spodbude, ko sem bila na tem, da odpovem, vriski zmagoslavja in high five, ko mi/nam je uspevalo ... vse to šteje in za vse to sem vam hvaležna, tistim mojim, ki jih imam na dosegu roke in tudi tistim mojim, ki vas imam večino časa le na dosegu tipk, ali pa še to ne.

Leto bom zaključila tam, kjer sem ga tudi začela - v hribih, z ljudmi, ki jih imam rada. Z družino in prijatelji, ki mi pomenijo veliko, na način, ki me vedno drži pokonci - vsakodnevno miganje v navdušujoči naravi, dih jemajoči pogledi z zasneženih vrhov, opazovanje razposajene igre gamsov, vonj toplote lesa, kup kar naprej sušečih se prešvicanih cunj, mrzla voda, dobra družba, skupna kuharija in dobra domača hrana, najboljši topel čaj, veliko smeha, veliko pozitivnosti, veliko lepih želja, veliko čist otroške razigranosti, nekaj brezskrbne odpuljenosti in nič pokvarjenosti.

Z novim letom tudi sama obračam enega od novih listov. Kaj mi bo prinesel ta, ne vem. Občutek imam, da ne bom razočarana.

Dragi moji - vsi, ki v moj brlog zahajate redno in tisti, ki ste tukaj le slučajno - želim vam, da bi bilo vaše leto 2013 lepo. Želim vam, da bi odkrili vso tisto lepoto življenja, ki jo uspevam odkrivati tudi sama. Želim vam, da bi ob sebi imeli tako enkratne ljudi, kot jih imam sama. In želim vam, da bi vse to uspeli tudi videti. Če vas bo poleg tega tudi zdravje ubogalo, se morate zavedati, da ste najsrečnejše in najbogatejše bitje na svetu, skupaj z mano :)

Srečno in zdravo 2013! 

M