Užitki Korzike 2012_IV

Zonza in Bavella

Tako, kot pridejo čokoladne mrvice čist na vrhu smetane in sladoleda, tako smo tudi mi letos našo največjo poslastico prihranili za konec. V resnici niti ne vem zakaj. Ma ne, seveda vem. JM je rekel, da bi šel sem čist na koncu, jaz pa nisem imela nobenih argumentov proti. Zdej mal špekuliram, ampak če bi se tega dela lotili prej, bi najbrž preskočili ali skrajšali kakšnega od ostalih ☺

Zonza je geografsko gledano vsaj v mojih očeh samo eno v hrib postavljeno veliko križišče, okrog katerega je posejanih nekaj stavb, v katerih najdeš nekaj trgovin z vsem mogočim - lokalnimi dobrotami, lokalnimi nabiralci prahu, noži, vso mogočo literaturo in celo nekaj opreme za "napad" na bližnjo Bavello, nekaj restavracij, nekaj mini hotelčkov, otroško igrišče in seveda cerkev. Prvi vtis je sicer malo čuden in nisi čist siguren, če ima vasica za svojimi vrati skritih dovolj živil, da se lahko z najstniškimi jedci v njihovi bližini ustaviš za nekoliko dlje časa ... pa potem ugotoviš, da te včasih tudi prvi vtis lahko pusti na cedilu, in je mala vasica bogu za ritjo pravi biser v korziški divjini.
Mal si sicer v zadregi (vsaj jaz sem bila, ostali itak niso razumeli, kaj razlaga), ko ti edini lokalni mesar, ki premore le vsak tretji zob, razlaga, da imata tisti dve, ki sta se pravkar peljali mimo njegovega lokala, ful dobre joške ... :O, pol pa pogruntaš, da se možakarju v konkretnih letih itak vsi dnevi odvijajo tam na ulici z opazovanjem mimoidočih in se samo nasmehneš, medtem ko se zmeniš, kdaj ti bo prou fajn spekel enega glih zadost velikega piščanca za tvojo četico lakotnikov.
Ma vsi so naštelani na počaaaaaas, vsi imajo vmes čas za čvekanje, vsi ogroooooooomno posedajo naokrog ... ampak v teh koncih so vsi tkoooooo fajn, prijazni, prijetni ... a veste, kako je fajn, ko se počutiš res dobrodošlega, ne pa kot en flek, ki ga je treba pač gledat, dokler se ne odstrani.

Ko prijateljem razlagam naše prigode (in skupaj pregledujemo goro fotk), jim te konce predstavim s pomočjo našega Vršiča. Col de Bavella je kot en korziški Vršič - na eni strani prelaza je čist preveč turistična in preveč okupirana Kranjska Gora oziroma dolina Solenzare v korziškem primeru, na drugi strani pa precej bolj divja, lepša in težje dostopna Trenta ... no, Zonza je kot Trenta ☺ Kamp v njeni bližini je bil sploh izredno pozitivno presenečenje - pod visooooooookimi borovci, prostora kolikor si ga želiš oziroma kolikor si ga vzameš, elektrika kdor jo hoče, nažagani hlodi, da si jih sposodiš, sanitarni bloki ful dobri in ves čas čisti, zjutraj pripelje kombi s kruhom, mir ... za 6€ za osebo na noč (otroci polovično) ... brez ostalih dodatnih pribitkov ... to je to. Kasneje sem ugotovila, da so vsi trije kampi v okolici Zonze precej podobni v vseh pogledih. Bomo šli kdaj preizkusiti še ostale. Poudariti moram le, da se vasica nahaja na nadmorski višin dobrih 700m v objemu hribov, kar zvečer, ponoči in zjutraj, ko sonca še ni na nebu, temperature spusti bistveno nižje kot drugje po otoku. Prvo noč smo čist preventivno vsi (razen JM) zaspali v nogavicah in termovelurjih, pa je bilo kar prav - ponoči smo namreč spalne vreče zapeli do vrha in kapuce potegnili čez glavo, saj je bilo zunaj precej hladnih 12 stopinj.

Seveda cilj ni bila Zonza sama, pač pa plezalni raj na Bavelli. In če je JM svoje zmagoslavne trenutke doživljal v obobalni steni v Portu, je name kot biser dopusta 6b na pogled čakala prav tukaj ☺. Na tem dopustu sva resnično ugotovila, da so nama na kožo pisane povsem drugačne, popolnoma različne smeri. Če se sama lahko "plazim" po minimalcih v platkah in neskončno uživam v razpokah in njenih "strancih", rabi JM vsaj malo šalčko, pa mu potem noben previs ne dela več težav, meni pa tam seveda precej prej zmanjka moči ... Seveda ne smem pozabit na mulce. Za C se mi zdi, da velja uno "kaj pa mulc ve, kaj je težko" ... na delih, kjer včasih sama dolgo iščem prehod, da me na koncu zdela predolgo bivakiranje na istem mestu, on leti mimo, kot da se sprehaja na simpl štirici. Kadar ima B dan in voljo za plezanje, se prav tako "sprehodi" kamor hoče, S je pa itak vesolje spredaj in je prav tako na Bavelli v žep pospravil (sicer z rdečo piko, pa vseglih) svojo prvo 7b ... na kar jaz niti ne računam, da jo bom kadarkoli poskušala. Zadnji dnevi na otoku so nam tako minevali v skalnih užitkih, ki nam jih je na koncu sicer skrajšal orkanski veter, ki je v sunkih krepko presegel 100km/h ... v takem pa res malo težje plezaš ;)

pogled na visoooooooke borovce z ležalnika pred šotorom
tale tetka šoja je imela s svojimi žlahtnicami pod kontrolo celo našo kuhinjo v kampu
bohnadej, da česa nismo pospravili ... se je tega potem lotila ona s svojo družbo
pogled proti skalnemu raju na Bavelli
pa naša četica ovešena z vsem potrebnim


pa še pogled v kontra smeri - iz stene proti parkingu na prelazu

 če smo že pri pogledih ... telih ne bom pozabila ... pogled proti vzhodu je segal daleč na morje
tudi na severno vzhodni strani se za vrhovi bohoti modrina morja 
orkanski veter je povzročil precej preglavic gasilcem in nad glavami so nam precej bolj pogosto kot prej brenčali canadairi

moja 6b na pogled - prvič ever
JM v smeri polni martinčkov
ma men ni blo fletno, k sem jih pred vsakim možnim grifom najprej podila preč :O

S v 7b - BRAVO SINE!
priznam, ni mi jasno, kako je prišel tja gor ☺

B ima menda raje balvane


ampak je tud na višini čist suveren
C - včasih se mi zdi, da gravitacija nanj ne deluje
C - ko pleza on, tud slučajno ne izgleda težko
ko je v skali JM in ga varujem jaz (jah mulci so še prelahki zanj), zahtevava absoluten mir
take trenutke C ponavadi preživi za knjigo, B pa si na bližnji veji uredi gugalnico

v obdobju čakanja na plezanje je B temu martinčku priredil cel "fotosešn"
mislim, da ima najmanj 30 fotk☺

Komentarji

  1. Ful lepo in krasne fotke - hvala, da se vsako leto potrudiš za nas radovedne, res.

    Mal sem se nasmehnila, ko sem prebrala o mrzli noči in zavijanju v oblačila, pa ne zaradi vas: na Finskem letos med in po veslanju ni bilo ravno vroče ali preveč suho vreme, ampak sva bila oblačilno in razpoloženjsko pripravljena na vse (če že skoraj 15 let večinoma počitnikuješ v Skandinaviji ...). No, potema pa sva za ogled mesta Joensuu šotor postavila v skoraj praznem kempingu, s kar nekaj blatnimi lužami, in si šla ogledat mesto in okolico. Proti večeru ni hotelo nehati deževati, temperatura je prilezla na 14° in midva sva bila sinhronizirano vsega sita (takšni trenutki so v Skandinaviji stalnica in nič posebnega - z njimi je treba znati pravilno ravnati, to je vse). Nakar dobim odrešilno idejo: "Koliko pa si plačal v kempingu?" "Ne veliko, 8 evrov. Ceneje kot kjer koli drugje." "Kaj če pustiva šotor, da ga dež očisti, in prespiva v hotelu? To bi itak bila najina zadnja noč v kempingu?" Nejeverno me pogleda. Naguba čelo. Razmišlja. Seveda! Super ideja, pravi. In sva odpujsala v hotel. :-))) (v avtu sva imela čisto vse, razen šotora, zračne blazine in spalk. Preden sva šla v hotel, sva spalke še dala v avto, šotor pa prepustila vremenu. Zjutraj ga je sonce lepo posušilo, vsega čistega, in to je bilo to :-))

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ☺ pa sej ni kakšen strašen trud ... pa ko smo že pri tem, sama vsako leto znova vzdihujem nad vajinim odklopom ...

      Izbriši
    2. Prejšnji in ta vikend sva šla "hajkat" v Pfalz in ugotovila, da mora biti raj za plezalce ... No, pozneje sem odkrila, da se ravno s tem hvalijo :-) (priporočam naravne lepote, če še niste)

      (he, he, jaz tudi vsako leto znova dragita povabim, da si skupaj ogledava vaše slike in včasih tudi ljubeznivo pokomentirava tvoje mulčke :-) (če se jim kolca, potem zaradi mene))

      Izbriši
  2. Jejhata, si mi pa naredila lušte po teli skali :). En velik lajk na objave in fotke! Malo upam, da nas jeseni pot zanese tja...

    Mi ga pa zdej samo po hribih gonimo - ko smo zadnjič šli v eno plezališče frikat, smo z grozo ugotovili, da smo čist ven. Sem šel probat eno 6b in bil dodobra zrealiziran :).

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ej, če vam rata, garantiram popolne užitke ... oglasite se po literaturo, če jo boste rabili.
      Sicer pa počasi že razmišljaš o avgustovskem podvigu, anede ☺

      Izbriši
  3. O madona, dejansko ne vem, o kakšnem podvigu govoriš :). Če misliš Mont Blanc, potem lahko rečem da me trenutno prav nič ne vleče ke :). Ajde, led, sneg, to že, samo višina pa prav nič :P.

    Ja, načeloma kar planiramo, tako da malo računam na literaturo ;).

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja k bom jaz velika, bom tud 6b vpela:))). Men sam noben ne sme prej povedat da je 6b. Pred 6a nimam rešepekta, vse kar je več me pa strese:). Pa itak sem čist ne vplezana:(.
    Tko da BRAVO, pa še na pogled, to so tud mrvice na smetani! Kar se pa fantov tiče, pa gledam z odprtimi usti!!!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave