Užitki Korzike 2012_III
Porto
Ko smo se vsaj nekoliko naužili hribov in skal v okolici Cort, nas je pot odpeljala na zahodno obalo - točneje v Porto. Določene smeri in skale nad Cortami so se znašle na to-do listi za naslednjič, tako kot se je to v celoti zgodilo prejšnjič v Portu.
Porto je malo luštno relativno težko dostopno mestece zbito skupaj med skale in tistih nekaj potočkov, ki pricurljajo do morja. V celem mestecu bi našli ravnine na uč za kakšnih 7 nogometnih igrišč (glavnino tega na plaži oziroma takoj za njo)... vse ostalo je v hribu oziroma je mesteca že konec. Na tem malem koščku zemlje smo imeli čist na kupu vse - morje, prodnato plažo in plezališče. Tako je naš "tabor" na plaži predstavljal dva senčnika, dva stola, pet brisač, en kup železja, 70-metrska vrv, kup plezalnih pasov, čelade, plezalke, tamale stiroporaste surf dile, lopatka in kanglica, plavutke, maske, kite (kajt - zmaj), knjige ... vzameš vse, kar rabiš za popoln poletni dan in prestaviš na tako mesto, da imaš na dosegu roke. Potem si pa tam, dokler ti paše ... dnevi letijo mimo, pozitivnost raste ... v glavnem se imaš fajn. Običajni kopalci na plaži te sicer mal čudno gledajo, pa mal poskočijo, ko se v njihovo bližino z vsem železjem za pasom spraviš božat skale, pol se pa počasi navadijo ☺ mogoče jim je malo odveč, da okupiramo skalo, ker je pod njo senca tja do 4h popoldne ... Vmes si privoščiš sladoled, vodo, sadje ... kaj več v tej vročini niti ne paše, konkretno ješ, ko je ozračje že/še hladno - zjutraj in zvečer.
Tik tak so dnevi mimo in pičiš naprej ... Naslednji postanek bom vključila kar tukaj. Nimam kaj veliko za spisat. Spet smo šli za nekaj dni "k Tončku" na obalo malo nad Proprianom. Kamp smo odkrili takrat prvič, ko smo se na Korziko podali še z avtodomom, ko so bili mulci še bistveno manjši in smo iskali obalo primerno malim otrokom. Tam smo si privoščili 3 dni popolnega lenarjenja (ok, dobra hrana je vključena zraven), prekladanja iz sence ob šotoru v senco pod senčnikom na plaži, goro čofotanja, napihnili smo kajak, kar naprej uporabljali oba frizbija, kite je bil kar naprej v zraku ... in naredili eno samo fotko, pa še to le za spomin C&B, ko sta polomljeno surf dilo z vlažnimi očmi odložila v smetnjak v kampu. Družno smo ugotavljali, da je pri Tončku sicer fajn, samo nam je bilo kaj kmalu dolgčas :O. Res ne vem, če bo na naslednjem potepu po Korziki prišel na vrsto ☺.
Ko smo se vsaj nekoliko naužili hribov in skal v okolici Cort, nas je pot odpeljala na zahodno obalo - točneje v Porto. Določene smeri in skale nad Cortami so se znašle na to-do listi za naslednjič, tako kot se je to v celoti zgodilo prejšnjič v Portu.
Porto je malo luštno relativno težko dostopno mestece zbito skupaj med skale in tistih nekaj potočkov, ki pricurljajo do morja. V celem mestecu bi našli ravnine na uč za kakšnih 7 nogometnih igrišč (glavnino tega na plaži oziroma takoj za njo)... vse ostalo je v hribu oziroma je mesteca že konec. Na tem malem koščku zemlje smo imeli čist na kupu vse - morje, prodnato plažo in plezališče. Tako je naš "tabor" na plaži predstavljal dva senčnika, dva stola, pet brisač, en kup železja, 70-metrska vrv, kup plezalnih pasov, čelade, plezalke, tamale stiroporaste surf dile, lopatka in kanglica, plavutke, maske, kite (kajt - zmaj), knjige ... vzameš vse, kar rabiš za popoln poletni dan in prestaviš na tako mesto, da imaš na dosegu roke. Potem si pa tam, dokler ti paše ... dnevi letijo mimo, pozitivnost raste ... v glavnem se imaš fajn. Običajni kopalci na plaži te sicer mal čudno gledajo, pa mal poskočijo, ko se v njihovo bližino z vsem železjem za pasom spraviš božat skale, pol se pa počasi navadijo ☺ mogoče jim je malo odveč, da okupiramo skalo, ker je pod njo senca tja do 4h popoldne ... Vmes si privoščiš sladoled, vodo, sadje ... kaj več v tej vročini niti ne paše, konkretno ješ, ko je ozračje že/še hladno - zjutraj in zvečer.
Tik tak so dnevi mimo in pičiš naprej ... Naslednji postanek bom vključila kar tukaj. Nimam kaj veliko za spisat. Spet smo šli za nekaj dni "k Tončku" na obalo malo nad Proprianom. Kamp smo odkrili takrat prvič, ko smo se na Korziko podali še z avtodomom, ko so bili mulci še bistveno manjši in smo iskali obalo primerno malim otrokom. Tam smo si privoščili 3 dni popolnega lenarjenja (ok, dobra hrana je vključena zraven), prekladanja iz sence ob šotoru v senco pod senčnikom na plaži, goro čofotanja, napihnili smo kajak, kar naprej uporabljali oba frizbija, kite je bil kar naprej v zraku ... in naredili eno samo fotko, pa še to le za spomin C&B, ko sta polomljeno surf dilo z vlažnimi očmi odložila v smetnjak v kampu. Družno smo ugotavljali, da je pri Tončku sicer fajn, samo nam je bilo kaj kmalu dolgčas :O. Res ne vem, če bo na naslednjem potepu po Korziki prišel na vrsto ☺.
 |
| pogled iz "baznega tabora" v smeri skal seveda smo bili vedno med zadnjimi na plaži steno smo preplezali skoraj v celoti |
 |
| pa še pogled iz iste točke proti vodi proti večeru se je kar pogosto zgodilo, da je B zmanjkalo kar tam na prodnikih, jah, dnevi v teh koncih niso bili ravno zabušantski ☺ |
 |
| malo romantike iz mesteca samega ... pa mimo rožc seveda spet ne gre |
 |
| ja, ponavadi je bilo tako - kuhali smo, ko se je že fajn spuščala noč ... prej ni blo časa, v opoldanski vročini pa itak nihče ne bi jedel tople hrane |
O ful lušna postavitev slikic in zaspanček zmaga. Kar se pa Korzike tiče, vse verjamem, sam še tja morm :)))
OdgovoriIzbriši