Užitki Korzike 2012 _ I

Letos je pravzaprav vse drugače – tudi tile zapisi bodo drugačni kot sicer. V preteklih letih so mi besede dopustniških vtisov tako zelo silile na plano, da sem jih precej redno čist staromodno s pisalom spravljala v zmahan zvezek, ki sem ga povsod vlačila s seboj. Pa saj zvezek je bil z mano tudi letos – res je, da tokrat ni bil zmahan ampak nov neskončno lepo azurno moder … le v njem je ostalo bolj malo besed J vsekakor ne dovolj, da bi zajele vtise. Kaj je bilo temu krivo, niti ne vem niti me prav zelo ne zanima … ni šlo, jebiga, tko je. Možen razlog leži v norišnici selitve in ostalih neumnosti, ki so nas obletavale preteklih nekaj mesecev (in nas še vedno, ponovno in spet) in sem rabila čist enostaven odklop od vsega … odklopiš možgane in se prepustiš užitkom.

Užitki Korzike 2012

Ko smo družinsko načrtovali tokratni dopust, je bilo prav zanimivo. Vsi jo poznamo že tako zelo, da smo vsi po vrsti lokacije kar stresli iz rokava, ostal je le še fine tuning kako razporediti 18 noči, ki jih imamo na voljo na L'ile de la Beauté.

naša letošnja pot po otoku

Prva čist ta zaresna postaja – Centuri. Ribiška vasica na skrajnem severozahodnem delu »korziškega lulčka«, ki v resnici nosi krasno ime Cap Corse.

pogled na Centuri s hriba nad njim

celotni del vasice ob morju - malo, prijetno, toplo

Sama pokrajina je do domačinov najbrž malo manj prijazna, definitivno pa neskončno privlačna za turiste, ki ne marajo vrveža in gneče, ki jim ustreza odklop v krajih, za katere imaš občutek, da v njih ni nobene ure oziroma tudi tiste, ki tam slučajno obstajajo, stojijo in z njimi vred stoji tudi čas.

seveda se nisem mogla upreti rožcam po vasi ... pa saj so fantje že navajeni tega ☺

Vikend bogu za ritjo je minil v pohajkovanju po vasici s kakšnimi 20 hišami, čofotanju ob rtu, kjer se je ohlajevala domača mladina, jadralci, ki so svoje jadrnice zasidrali v zalivu pred vasjo in mi. Če bi želela večkrat od blizu videti lastno mularijo, bi morala natakniti masko in iti za njimi pod morsko gladino. No ja, saj to je bil moj namen že doma, pa sem butara pozabila doma svoje leče in moji načrti po raziskovanju morskega dna so se razblinili, tako sem lokacijo mulcev ugotavljala le po tem, kakšne barve snorkel je štrlel ven iz vode.

večina vodnih posnetkov je bolj kot ne meglenih ... tako kot bi bil meglen moj pogled brez leč
fantov pa ni bilo za spraviti iz vode
ko je postalo prehladno, da bi še vedno čofotali po vodi, so izvlekli ribiške palice in namakali njih

Jutranji ulov vaških ribičev nas je navdušil z neverjetno okusno 2-kilsko tuno, ki smo jo kljub konkretni kilaži zmazali tako zelo hitro, da sva se z JM kar spogledovala.

Ja no, dopust se je res začel ☺.

Res je, ponavadi me križi sploh ne ganejo in jih tud slučajno ne fotografiram, ob tem pa sem obstala popolnoma brez besed. Na hribčku nad pristanom stoji preprost lesen križ, na katerega je pritrjena lesena korenina ... noro, ta se me je pa res dotaknil