Štirje dnevi

so s seboj prinesli štiri različna plezališča, tri različne države, dve plezalski druščini, precej porezane in na splošno razdrapane prstne blazinice, rahlo spraskane in potolčene roke in noge (kar ugotoviš šele potem, ko te zapeče pod tušem ☺), zatečena stopala in dlani, ponovno upiranje kolena, sem in tja kakšen trn, nobenega klopa, prvo šotorjenje v sezoni, prvi piknik v sezoni, prvo namakanje nog v potoku v sezoni, prvi zgodnje jutranji sprehod ob obali, ko večina še spi, prvo 6b+ (zame), gore sladoleda, prvo "pordelo" srečanje s sončnimi žarki, goro umazanih cunj (4 žehte so že mimo, pa še dve do tri me čakajo), eno izgubljeno čelado, željo po nekaj popolnoma lahkih sadnih dnevih in do vrha napolnjene energijske baterije. Božansko izrabljen čas preden je JM odneslo v službeno smer. 

Kotečnik - super v senci, težke smeri, ljudi bolj malo (razen v pisanem svetu), mal sem zmerjala, ker je skala po obilnem deževju še vedno puščala in občasno sem prste do drugega členka porinila v blato ... pol pa plezaj, če znaš z blatnimi prsti ☺ ampak over all fajn ... če kdo najde otroško oranžno čelado (na levi spodnji sliki mulo z njo stoji takoj za mano, ko zihram), mu bom zelo hvaležna, če se mi oglasi 

Horoskop v Limskem kanalu - priznam, da me je vleklo tja, ampak kot je napisal že Luka, je bil izbor za ta dan definitivno napačen, saj je sonce cvrlo do onemoglosti in nam izpilo zadnji atom volje do plezarije ... mnja, tudi to rata včasih. Tud sicer me tale sektor ni prepričal - ko na 4b+ skoraj obupaš, je vse skupaj fejst čudno ... ko bomo naslednjič v tem koncu, bomo sigurno pristali v preizkušeni varianti D sektorja

jutranji mir v kampu
C&B sta prišla na svoj račun z metanjem žabic

Rovinj - na sicer fletni skali je blo čist preveč ljudi, na vsakem koraku polno prijateljev in znancev (tako v steni kot pod njo) ... ampak vsaj sence je bilo dovolj in prijeten veter je popravil vtis prejšnjega čist prevročega dneva.

Železna kapla - ful prijetno plezališče (pa dveh sektorjev sploh še nismo obiskali). Skala fajn, čeprav v najhujši vročini prav tako na soncu ... ko ne plezaš, se pač tiščiš v senco pod njo ... ko se čez nebo zapodi oblak ali dva, in se od nekod priplazi osvežujoč vetrič, je pa užitek popoln ☺
Peti dan čist paše brez plezarije. Ko odpravim tele kupe cunj, me čaka ležalnik s knjigo ... v senci.

Komentarji

  1. O, vi ste se pa naplezal.
    Ja viš Vinkuran je luškan, sam v bistvu ne vem točno kake so ocene. Jaz sem se navijala v enem 6b+, ima namreč kar šalce, sam ves visi, tko da je ful fantovski.
    Ampak ni vrag, da se kdaj ne srečamo.:)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave