Poti blodečega duha

A se to dogaja samo meni? A sem čist pri sebi? Ej, sam ne mi rečt, da je kriv EMŠO, ta je konstanta že odkar ga imam, pa čist vsak dan imam istega … kljub temu nisem vsak dan tko adijo :o

Po vseh boljših odklopih se mi telo nariše nazaj, je spet prisotno v svoji običajni okolici, glava pa plava čist nekje drugje, misli se samoiniciativno preusmerjajo na področja, ki nimajo blage veze z obstoječo realnostjo, v kateri se v tistem trenutku nahaja telo. Možgani preklapljajo počasi, miselni tok prekinjajo flashi preteklih odklopnih uživancij, vsak najmanjši impulz iz okolice, ki bi ga lahko povezala s preteklimi vtisi ali načrti za podobne odklope, na polno učinkuje v tej smeri in vsakodnevne tlačanske aktivnosti obdarja z zastoji in motnjami. Službeni možganski izzivi, ki me ponavadi okupirajo na polno in jih zagrizeno mrcvarim, dokler ne odkrijem optimalne rešitve, so bolj ali manj postavljeni na stranski tir, odlagam jih na jutri, ko bom mogoče kaj bolj uporabna, ko mi misli ne bodo uhajale k vremenski napovedi, k snežnim razmeram, k iskanju najbolj optimalnega cilja za vse, ki bi se tokrat radi odklopili skupaj.

Ah ja, sej grem še mal delat. HBDJP*

*hvala bogu, da je petek