cel dan kraljuje depresivnost jogurtno goste megle, nimam tam česa iskati. Ja, seveda stanovanju ne bi škodilo, če ga mogoče kaj pospravimo, ampak če vem, da je le nekaj višinskih metrov nad nami kristalna jasnina, potem ... sori, ne na tak dan moram goooooor.
Ko smo sprejeli odločitev kam, je tudi do-takratna dilema o kosilu postala sploh-ne-več-dilema, tokrat ne bomo kuhali doma. Ideja o joti in ajdovih žgancih v koči na Kriški se je po sili razmer spremenila v joto in ajdove krape, ki so povzročili nove posledice ... tako sem se jih najedla, da sem morala navzdol zlo počas, ker me je vse tiščalo, gor sva z JM "napadla" oskrbnico za recept file (ki je menda skrivnost, ampak nama ga je vseeno izdala ☺), po povratku domov pa sem prebrskala pol neta, da odkrijem še druge variacije ... pa med njimi ni "skrivne sestavine" iz teh današnjih krapov. V glavnem, garant jih skuham še ta teden - potem, ko se bo vreme skisalo in bom spet več doma.
 |
| dolina se je cel dan packala v oblačnem pokrovu, ki je segal precej visoko |
 |
| Ata s svojo skupino |
 |
| Stol z Vrtačo |
 |
| Kriška, Tolsti vrh in Storžič v ozadju |
 |
hm, kako bo v jogurtno gosti megli pristal tale, me najbrž ne bi smelo skrbeti,
če ne skrbi njega, kaj ne? |
Komentarji
Objavite komentar