Ime mi je Miška, Zobna Miška II

Kako je pri nas doma z zobmi, sem nekoč že pisala. Vsi trije pokovci imajo še vedno kakšnega mlečnega v ustih, B, ki ima v svojem repertoarju še vedno gospo Zobno Miško, jih ima pa še pol ust.
Pred dobrim tednom (ma ne vem več točno, ker čas leti prehitro) je mulo iz šole prinesel v papirček zavit "zaklad"
B: a veš, k sem v šoli jedu jabuk, mi je kar sam ven padel, zdej ga moram pa zrihtat za Miško
M: seveda ti kar zrihtaj

Mimo je šla ena noč, pa še ena, pa vsaj še deset njih ...
M: dragi moj B, če se ne misliš ti zmenit s tole tvojo Miško, bom jest tale zob pospravila, ker mi ni všeč, da leži na kuhinjskem pultu in nekaj čaka ...
B: uf, pa res

B spiše listek (podoben tistemu izpred dveh let, le da je pisava bistveno lepša), M mu vmes teži s pravopisnimi napakami, ampak na koncu le pridemo do sira.

Tukaj sem dolžna pred-pojasnilo. Na letošnjem sardinskem potepu se je JM zatrapal v pecorino sardo, tudi meni je fejst všeč in še S, ki resnično je le določene vrste sira, tega uničuje nekako tako kot jaz čokolado. Ker pa je Sardinija daleč in smo šele kakšen teden nazaj tudi v bližini nas odkrili trgovca, pri katerem se ta dobrota dobi tudi na tej strani meje, ima pecorino sardo v našem hladilniku še vedno skoraj štempelj priboljška.

Če se vrnem k pripravam za Miško.
B brska po hladilniku: hm, kaj naj zdej? vsi siri so še čist zapakirani, kerga lohk odprem, da ga mal odrežem za Miško?
JM: to pa ne bo držalo, pecorino je že načet.
M: kwa, a pecorino bi dal Miški?
B s skrajno zgroženim pogledom: oči, kdo pa še mara ta sir? če ji naštimam tega, bo zob vzela, a veš, pa mami ne bo zadovoljna, k bo brez ostala
JM: ne, ne, kar tega ji naštimej, Miška že ve, kaj je dober sir, boš videl ...

B je šel spat ves zaskrbljen. A ima Miška res rada pecorino sardo? ☺

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave