Sardinija III

15.7.2011 16.15                                                           TORRE DEL PORTICCIOLO, bazen v campu

Tale kamp je za družino s 5 člani res drag, je pa po drugi strani nekaj najboljšega, kar smo do sedaj na otoku videli. Postavljen je daleč proč od najbližjega mesta, na hribček nad romantičnim zalivom s stolpom na drugem hribu, ki zaliv ščiti pred norimi valovi, ki se lomijo na čereh in razbijajo na pečinah.
Šotora imamo postavljena v gozdičku visokih pinij, kjer je opoldne toliko sence, da prav paše malo miganja z žogo. Noč je bila napram ostalim prej prav mrzla (23°C) in prvič na tem dopustu smo spali oblečeni v majice, pa še spalne vreče so končno prišle prav.
Ponoči je vladal popoln mir, nihče se v bližini ni pištolil z motorjem, noben trop ovac ni ušel iz nadzora in pricingljal do naših šotorov (kot v prejšnjem kampu recimo) … skratka DOPUUUUUUUST. Težava kampa je le v tem, da ima bolj t od trgovine in smo se morali po zaloge odpeljati v civilizacijo.

Proti večeru se nameravamo odpraviti proti Capo Caccia z upanjem, da ulovimo kaj kičastih prizorov zahajajočega sonca in si ogledamo smeri, ki smo jih zacahnali za naslednje božanje skale. Sama skala sicer malo manj boža nas – jaz sem od prejšnje plezarije še vedno vsa plava okrog kolen, pa se mi tud sanja ne, kdaj sem staknila podplutbe.


Edini od kičastih posnetkov sončnega zahoda tistega dneva, ki je preživel


KONEC DOPUSTNIŠKIH ZAPISOV

Ja tukaj se mi je ustavilo. Pisalno blokado je povzročilo obupno slabo vreme, ki se je zgrnilo na otok, ter nas s tem oropalo izpolnitve preostalih načrtov in tist nesrečni samomor diska na laptopu, ki nam je požrl tudi vse najlepše fotke. Po tem dogodku sem bila nekaj časa nepriljudna tudi sama … kaj čem, tko pride.

Če poskusim nadaljevanje vsaj malo povzeti danes doma.

Še isti večer smo se napotili proti Capo Caccia, se na rtu spustili 655 vrtoglavih stopnic navzdol proti Neptunovi jami (podzemna zadeva s kapniki), ki so nam jo pred nosom zaprli in smo prišli samo 2 m dlje od vhoda in ker smo se počasi nagledali tudi predstave turistov vajenih galebov, smo to isto pot 655 stopnic izpeljali še navzgor.

Po stopničastem podvigu smo se prestavili nekaj 100m nazaj v smeri celine in si ogledali izhodišče za plezarijo, ki smo se ji spet predali naslednji večer. Skala in okolica dih jemajoča, vendar te iste detajle v sami steni kasneje tudi preklinjaš. Vse smerce so postavljene na Z strani otoka tik nad bučečim morjem. Ker je stran zahodna, se je poleti lahko lotiš ali zgodaj zjutraj, dokler je še ne oblije vroče opoldansko sonce, ali pa zvečer, ko se ognjena krogla počasi že spušča v vodo in vročina popušča. No, pri obeh variantah je negativna ista stvar – vročine ni več oziroma je še ni, skala pa je prepredena s pasovi slanih kristalov. Na pogled izgleda waw, ko pa ti v že rahlem previsu skala kljub magneziju polzi izpod prstov kot fajn mokra žajfa, pa stvar ni več tko zlo fajn. Plezarija sama po sebi je bila fajn, izkušnja s slano steno pa po svoje tudi – v resnici idila ni tko zlo močna, kot izgleda na kakšnih fotkah ☺

En večer smo namenili potepu po Algheru, kjer smo naleteli na njihovo sobotno fešto … hm, kaj naj rečem na to? Po eni strani nikomur ne privoščim labirinta enosmernih ulic in pomanjkanja parkirnih prostorov v taki gneči, po drugi strani je blo pa fajn. V mestu je bila na več koncih zabava, ob obali so bile postavljene stojnice, na promenadi smo se poglobili v prav vsak katapult, ki je tam razstavljen, občudovali smo domačine v njihovih nošah, na alter sceni so razturali LUX – tročlanska zasedba na kitari, kontrabasu in nekem čudnem lesenem bobnu, ki je od sebe dajal neverjetne glasove. Sem se trudila, da bi jih zbrskala kje na netu, pa nisem bila glih uspešna.

Naslednji obisk Alghera je bil skoraj prisiljen – zaradi strašnega neurja smo morali iti jest nekam ven, pa smo izbrali pizza varianto v mestu.

V bližini campa je tudi en od njihovih kao naravnih rezervatov ptic in želv, pa razen neskončne svinjarije in kače, ki sem jo skoraj pohodila, nismo našli kaj dosti več.

Pa ker je bilo vreme res za en drek, smo se nekega dne odpravili proti severu pogledati tisto (menda) famozno najlepšo plažo na otoku na Capo Falcone nasproti otoka Asinara. Fotke plaže govorijo same zase.

Ponovno navdušenje nad otokom smo vsi skupaj ponovno našli šele zadnji dan, ko smo se proti Olbii odpravili naokrog po obali in se vsi skupaj zatrapali v Capo Testa. Granit tukaj je prvovrsten in plezarija bi bila naravnost fantastična … pa je še vedno preveč pihalo, tako da smo si teren samo do dobra ogledali, vrnemo pa se najbrž kdaj kasneje – tokrat le na zacahnane punkte ☺

zaliv pod kampom v "mirnih časih"

in potem, ko divja veter


tazaresni ribiči so iz zaliva vlekli ven take komade

ampak moji fantje se niso dali ... po bojnem posvetu so tudi oni ulovili


tole ☺

tile valovi so kar konkretni, čeprav na sliki ne izgleda


kar precej dni smo lahko opazovali besnenje Neptuna

majcha, tudi mene so tele čist prevzele

Capo Caccia - skala prepredena s slanimi jeziki, ki polzijo pod prsti





tud kakšna moja fotka je med preživelimi ☺
  
tišina po neurju


kamniti slon ob cesti

famozna plaža na Capo Falcone ... a moram povedat, da mi ni všeč?
mogoče bi spremenila mnenje, če bi skoraj vsi odšli


granitni balvani na Capo Testa ... novi lušt brlogarjevih ☺

seveda se nismo mogli upreti - vsaj malo je blo treba pošlatat res enkratno skalo

no, na ta del se pa še vrnem
v ozadju se vidi že Korzika



Komentarji

  1. Ful dobr!
    Enih punktov se še spomnim, pa tistih šteng do jame tudi ne bomo pozabili (čebelo je DH še peš nosil :S), tele skale so WOW, rožce so res nore, zmagajo pa tiste mejhne plave rite. :D
    majcha

    OdgovoriIzbriši
  2. Prav uživala sem pri prebiranju te objavice. Prečudovite fotke!

    OdgovoriIzbriši
  3. @alcessa: JOJ? ☺
    @majcha: a veš, sej k danes poskusim potegnit črto pod vsem, niti ne izpade tko bljak kot se mi je zdelo takoj po vrnitvi
    @Andreja: hvala! K bi videla tiste fotke, ki so šle v maloro ... nekaj jih je bilo res svetovnih, ampak jg, tko je, ne morem nič pomagat

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave