Razmišljanje 7-letnika ☺

Pred dnevi nas je pot zanesla v taki smeri, da smo se vračali domov preko Trojan. Seveda je padla ideja - ej, a gremo po krofe.
Na soglesen OK je S (v svojem najst lačnem obdobju - pa pojma nimam, kam daje) takoj pristavil, da on bi pa dva, če lahko ... Nas je 5, pa S bi dva, torej jih za 6 dobimo 7.

Naslednje jutro se B zapodi proti (praznim) vrečkam na kuhinjskem pultu in s svojim najbolj zoprnim glasom začne
B: To ni pravično, kje so pa vsi krofi? Jaz sem pojedel samo enega pa pol.
M: Kwa, enga pa pol si pojedel? Sej smo jih samo 7 kupili. Če bi vsak pojedel enga pa pol ... hehe, kolk bi jih morali imeti, da bi lahko vsak pojedel enega in pol.

En čas se mu pošteno kadi iz glave, potem pa vzame papir in svinčnik in na papir riše ene kuglce.

M: No, a že veš odgovor?
B: Ja, 8 bi jih rabili
M: Aja, a točno 8 al kej dr'gač?
B: Ne, sej sem rekel 8. Če vsak od nas poje enga pa pol, jih rabimo 7 pa pol, ampak pol imam jest še pol za povrh. Pa boljš, da mi tiste pol ne bi noben pojedel.

M je samo debelo izbuljila oči in ostala brez besed ... mulo, pa ti si šele na začetku drugega razreda :o

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave