Hvala, sosed!

Za mano je službeno obupno težek dan. Po odhodu proti domu sem ves čas zbirala energijo, da opravim še en prav tako obremenjujoč služben telefonski klic. Na poti proti domu sem v bistvu cincala a naj sploh ... a bi raje jutri ... mogoče bi blo pa vseeno bolje, če bi danes ... ja - ne - ja - ne ... kakšne 3 km pred domom me prešine - punca, zdajle pokliči. Avto sem ustavila na avtobusni postaji, zajela sapo in poklicala ... klic kot neprijeten službeni klic pač, trajal je kar dolgo, zraven sem se malo kuhala zaradi teme pogovora, malo zaradi sonca, ki je veselo grelo okolico ... ko opazim, da se mimo pelje znan avto, ki čez dobrih 100 m ustavi, obrne in se pripelje do mene "ej M, a si OK?"
Sosed, hvala! Dobro dene, človeku postane toplo pri srcu, ko (vsakokrat sproti ponovno) odkriješ, da so na svetu posamezniki, ki jim ni vseeno zate ☺
Ja, vem, da jih precej od tistih "mojih" posameznikov bere tole ... zato povem še vsem vam - paše vedeti, da je nekje nekdo zate in hvala za to, da mislite name.

p.s.: drgač sem čist OK in me dan ni uspel dotolči☺tistih 5 km laufarije je šlo zaradi utrujenosti sicer nekoliko počasneje, sem bila pa tako zelo toplo presenečena nad sosedovo reakcijo, da sem morala občutke preliti sem gor ☺