Dan

ni po mojem okusu, ko
- je na sporedu preveč situacij, ob katerih bi lahko izjavila "a sem ti rekla"
- odkriješ, da so določena vrata kar naenkrat zaprta
- ne veš, kako bi shecal lastno bučo, da neha razbijat in bolet
- ...
Pa kaj češ, dan daš nekako skoz, ni druzga. Pač počakaš na novega in upaš, da bo tisti boljši

In potem pride nov - spet od začetka in ta je popolno nasprotje prejšnjega.
- že sam zajtrk polepša celotno nadaljevanje dneva,
- male pozornosti rišejo nasmeh na obraze,
- ob določenem telefonskem klicu vriska srce,
- optik (pri katerem si sicer precej ne-redna stranka) z nasmehom na obrazu idealno popravi polomljeni okvir v nekaj minutah,
- še pik ose ob takem dnevu menda ni tako zelo hud
- po dolgem času srečaš ljudi, ki si jih vesel
in čeprav se zvečer prekucneš v posteljo prav tako zmahan kot dan prej, je občutek po takem dnevu bistveno lepši. Želim si (sebi in vam), da bi bilo teh drugih dni več kot prvih ☺