Dan je bil lep ☺

Z JM sva ravno razmišljala, da dan že pridobiva prijetnen pridih večera, da bi bilo zato primerno odkriti lokacijo najmlajšega pobalina in ga pripraviti na to, da mora vseeno počasi priti domov ... konec koncev je jutri (še vedno) šolski dan ... ko so se čist potiho odprla vhodna vrata in (ker sem sitna mami in vztrajam, da vsak, ki vstopi, od sebe spusti vsaj kakšen mu) je od vrat proti nama prineslo čisto tih "oj!".
Medtem, ko sva se z JM s pogledi popolnoma strinjala "nekaj ni čist tko, kot bi moralo biti", JM izpusti "kwa pa je?"
B: ah nč, mal sem se polil
JM: aja, kako si se polil? s čim?
B: ja k sem pil vodo, sem se mal polil
medtem pred najine oči stopi pokovec moker od glave do pet, od majice mu je kapljalo, na hlačah pa je bilo tudi težko najti kakšen košček suhe tkanine
JM: a ti temu praviš mal polil? kwa si pa v resnici počel?
B: ja res sem se polil oziroma me je voda polila, k sem lonček postavil preblizu k pipi*, k sem moral malo popit, k sva z B**pojedla vse jagode na unem hribu tam pri sosedi ...

JM je še premogel tolk resnosti, da ga je spodil v kopalnico, pa tud jaz sem se še tolk zadržala, da nisem planila v strašen krohot tam pred njim ... al jima je soseda dovolila, da ji pojesta cel hrib gozdnih jagod al ne, pa še nisem odkrila.

*tista pipa na vrtu, na katero priklopim cev za zalivanje in ima reeeeees močan curek
** sosedov B, s katerim sta kot rit in gate