Hm, tole mi pa ni všeč …

Kje sploh začeti? Bolj na začetku? OK.

Kot mula sem hodila k pevskemu zboru. V času osnovne šole. Nekaj časa je bilo fletno hodit, nekaj časa sem hodila zgolj zato, ker je bilo sodelovanje tam pogoj za ZU (se spomnite ZU, U in MU?), pa vsako leto smo imeli revijo otroških pevskih zborov, kjer je bilo fajn (čeprav v plavih kiklah, belih srajcah in belih žabah – dokler so uspele biti bele).

Pri nas doma ima od vseh fantov pri hiši JM posluh izključno za poslušanje, najstarejšega sina je učiteljica že v nižjih razredih OŠ lepo prosila, naj ne hodi k zboru, mala dva sta pa slavčka. En ima nor posluh že od minimini obdobja, drug prav tako prepeva od malega dalje in to tako, da ju tudi tršička v šoli rada vidi na vajah pevskega zbora. Mulca se zadnje dni na vso moč (že kar malo pretirano, če mene vprašate) pripravljata na letošnjo revijo otroških pevskih zborov v naših krajih. Včasih ju moram zvečer na silo ustaviti, ko žgolita v sobi, ko bi morala biti že davno v mižulah.

Včeraj sem ju malo bolj pozorno poslušala, pa sem mislila, da slišim narobe. Danes sem ju skibicala, da sta zapela še enkrat … pa je bilo isto. Potem sem dobila pred nos še besedilo in … začela krepko godrnjati.

A zakaj? Zato, ker … se spomnite pesmi

Rastejo trave in misli,
raste in širi se dlan,
rastemo z njo …

se spomnite, kaj pride na mesto teh treh pikic? O ja, jaz se spomnim. V "mojih" časih smo peli

.. rastemo z njo pionirji v velik pokončen dan.

Danes so se pionirji spremenili v mi otroci, pionirski hura v refrenu pa se je spremenil v otroški hura.


Ma ne, ni mi prav. A moram pričakovati, da bojo tudi »Hej brigade« dobile drugo besedilo, pa "Na oknu glej obrazek bled" in ostale iz naše ne tako zelo oddaljene zgodovine? Pa prav zanima me, ali imajo soglasje dragega Pavčka …
Vse kar je prav no. A bomo zdaj vse, kar se tiče obdobja pred TISTIM junijem kar zradirali? Če so za brisanje najprej na vrsti besede, kaj sledi potem?

Solit naj se grejo!

Komentarji

  1. Vse lepo in prav, da ni lepo, da spreminjajo zgodovinska besedila, ob katerih smo odraščali ... ampak: a si tvoja dva lahko kaj začneta z besedo "pionir"? In mlajši od njiju?

    OdgovoriIzbriši
  2. Misliš na to, ali jima ta beseda sploh kaj predstavlja?
    Ja, besedo samo poznata. Če ne drugega, že po tem, ko njuna prismuknjena mati vsakega 29. novembra obuja spomine, kako so bili dnevi tam okrog v OŠ fajn dan, ker smo imeli vedno za znoret dobro malico in ne samo kruh in marmelado. Pa tudi sicer vsi trije poznajo naše takratne ponose kot sta bila kurirčkova torbica in štafeta, mahanja "staremu" z zastavami, velike fešte v BG ob 25. maju in dejstvo, da se je njuna mati z največjim veseljem drgnila tistih 5 korakov koreografije, ki se jih je naučila od prijatelja, ki je imel to čast, da je migal v tisti strašni množici tam doli ... kakorkoli obrneš, se je to dogajalo in za moje pojme bi bilo prav, da tudi današnji otroci to vejo.
    Pa tudi mimo tega, da naši poznajo vsaj otroški vidik tistega obdobja ... koliko besedil današnjih pesmi lajnajo kot pokvarjene plošče, pa pomena marsikatere besede ne razumejo ... bi mi bilo čist vseeno, če jim ta beseda ne bi bila poznana. Tudi za "yellow sumbarine" se že nekaj časa brezupno trudim, da bi postala "yellow submarine" ☺, prepevajo jo pa vseeno.

    OdgovoriIzbriši
  3. Moji spomini na pionirske čase so veliko bolj ... težavni. Večna panika, kje sta kapica in rutica, da ne bo štale v šoli, če ju ne bom imela ... Pa sedenje na trdih stolih in spraševanje, zakaj, o zakaj, tisti starčki na odru toliko govorijo, tako dolgo? Proslave po televiziji (štafeta...) pa so bile točno to: dogodek na televiziji.

    No, na srečo nimam otrok, da bi se morala spraševati, zakaj morajo peti o nečem, česar sami ne poznajo, njihova mama pa tudi nima najlepših spominov na zadevo ...

    Omenjam izključno zato, ker očitno obstajamo tudi vrstniki na drugem koncu spektra spominov, tako kot pri večini dogajanj... :-)(torej izrecno NE ugovarjam/nasprotujem tvojim prijetnim spominom in želji po ohranitvi)

    In ker nisem zgodovinska navdušenka nad pionirstvom, me vedno muči tudi misel, da so nas zgoraj omenjeni starčki izkoristili za propagandne namene, da svetu in samim sebi prikažejo mladostno, energije polno, v eno samo smer hodečo omladino in z njo cel sistem ... Pri čemer me mučijo tiste perverzne oblike, na primer lačni mulci, ki morajo peti in plesati v Severni Koreji ... Ali pripovedi o dolžnostih otrok v bivši Vzhodni Nemčiji...
    Jasno, da je moj odnos delno tudi subjektiven, neugoden občutek nad pionirskimi pesmicami pa je najbrž pogojen tudi s tem, da so mi pri pevskem zboru rekli, naj grem domov vadit in pridem čez leto ali dve :-)))

    OdgovoriIzbriši
  4. Pa ne samo brisanje. Pri vseh pesmih, ki jih imajo na voljo gredo nekaj prirejat. To že meji na pomankanje domišljije. Naj pustijo zgodovino če je ne mislijo prestaviti takšno kot je in naj pojejo nove - pesmi te generacije...

    OdgovoriIzbriši
  5. ;))) Sem že pozabila na pionirsko obljubo, pa pesmi,...
    Ne vem, po eni strani je fino, da se vsaj nekaj obdrži tudi če dobi drugo obliko. Res pa da sramovati se in spreminjati ravno ne bi smeli svoje zgodovine.

    OdgovoriIzbriši
  6. Blogger je pretekle dni počel neumnosti in očitno v poskusu popravkov izgubil komentarje ... no, jaz jih pa nisem, ker so obstali v mailboxu ☺
    ________________________________________________
    alcessa je objavil/-a nov komentar na vašo objavo » Hm, tole mi pa ni všeč … «:

    Vse lepo in prav, da ni lepo, da spreminjajo zgodovinska besedila, ob katerih smo odraščali ... ampak: a si tvoja dva lahko kaj začneta z besedo "pionir"? In mlajši od njiju?

    Objavil/-a alcessa v M B(R)LOG dne 11. maj 2011 19:47
    ________________________________________________
    M je objavil/-a nov komentar na vašo objavo » Hm, tole mi pa ni všeč … «:

    Misliš na to, ali jima ta beseda sploh kaj predstavlja?
    Ja, besedo samo poznata. Če ne drugega, že po tem, ko njuna prismuknjena mati vsakega 29. novembra obuja spomine, kako so bili dnevi tam okrog v OŠ fajn dan, ker smo imeli vedno za znoret dobro malico in ne samo kruh in marmelado. Pa tudi sicer vsi trije poznajo naše takratne ponose kot sta bila kurirčkova torbica in štafeta, mahanja "staremu" z zastavami, velike fešte v BG ob 25. maju in dejstvo, da se je njuna mati z največjim veseljem drgnila tistih 5 korakov koreografije, ki se jih je naučila od prijatelja, ki je imel to čast, da je migal v tisti strašni množici tam doli ... kakorkoli obrneš, se je to dogajalo in za moje pojme bi bilo prav, da tudi današnji otroci to vejo.
    Pa tudi mimo tega, da naši poznajo vsaj otroški vidik tistega obdobja ... koliko besedil današnjih pesmi lajnajo kot pokvarjene plošče, pa pomena marsikatere besede ne razumejo ... bi mi bilo čist vseeno, če jim ta beseda ne bi bila poznana. Tudi za "yellow sumbarine" se že nekaj časa brezupno trudim, da bi postala "yellow submarine" ☺, prepevajo jo pa vseeno.

    Objavil/-a M v M B(R)LOG dne 11. maj 2011 21:04
    ________________________________________________

    alcessa je objavil/-a nov komentar na vašo objavo » Hm, tole mi pa ni všeč … «:

    Moji spomini na pionirske čase so veliko bolj ... težavni. Večna panika, kje sta kapica in rutica, da ne bo štale v šoli, če ju ne bom imela ... Pa sedenje na trdih stolih in spraševanje, zakaj, o zakaj, tisti starčki na odru toliko govorijo, tako dolgo? Proslave po televiziji (štafeta...) pa so bile točno to: dogodek na televiziji.

    No, na srečo nimam otrok, da bi se morala spraševati, zakaj morajo peti o nečem, česar sami ne poznajo, njihova mama pa tudi nima najlepših spominov na zadevo ...

    Omenjam izključno zato, ker očitno obstajamo tudi vrstniki na drugem koncu spektra spominov, tako kot pri večini dogajanj... :-)(torej izrecno NE ugovarjam/nasprotujem tvojim prijetnim spominom in želji po ohranitvi)

    In ker nisem zgodovinska navdušenka nad pionirstvom, me vedno muči tudi misel, da so nas zgoraj omenjeni starčki izkoristili za propagandne namene, da svetu in samim sebi prikažejo mladostno, energije polno, v eno samo smer hodečo omladino in z njo cel sistem ... Pri čemer me mučijo tiste perverzne oblike, na primer lačni mulci, ki morajo peti in plesati v Severni Koreji ... Ali pripovedi o dolžnostih otrok v bivši Vzhodni Nemčiji...
    Jasno, da je moj odnos delno tudi subjektiven, neugoden občutek nad pionirskimi pesmicami pa je najbrž pogojen tudi s tem, da so mi pri pevskem zboru rekli, naj grem domov vadit in pridem čez leto ali dve :-)))

    Objavil/-a alcessa v M B(R)LOG dne 12. maj 2011 08:38
    ________________________________________________
    Andreja je objavil/-a nov komentar na vašo objavo » Hm, tole mi pa ni všeč … «:

    Pa ne samo brisanje. Pri vseh pesmih, ki jih imajo na voljo gredo nekaj prirejat. To že meji na pomankanje domišljije. Naj pustijo zgodovino če je ne mislijo prestaviti takšno kot je in naj pojejo nove - pesmi te generacije...

    Objavil/-a Andreja v M B(R)LOG dne 12. maj 2011 16:06

    OdgovoriIzbriši
  7. ;))) zdaj, ko si ponovno objavila komentarje šele vidim, da se je že razvnela debata. ;)))
    Edino kar bom še rekla je, da se strinjam z Andrejo - boljše bi bilo, če bi peli kaj na novo spisanega.

    OdgovoriIzbriši
  8. Ja, M, se strinjam. Naj ostanejo pesmi v svojem prvobitnem stanju. Obstaja še veliko drugih lepih pesmic, pa naj pojejo tiste. Čas pionirjev in omladincev je mimo, res je, ni se ga treba sramovati, ni treba pet pesmi o pionirjih, ni jih pa treba niti spreminjat. Naj pojejo kaj drugega. Pa mirna Bosna.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave