Beljaški stolp

13.08 je kazalo na uri, ko sem odprla žmigajoče okno skype-a.

Med možganskim neurjem zakaj-ev in kako-jev so mi oči zalile solze, kepa v grlu je bila vedno večja, roke so se začele tresti ... čas se je za trenutek ustavil.

Med vozičkanjem našega takrat 8-mesečnika mi je s soncem v očeh med prvimi povedala, da bo mami. Kako je takrat sijala od sreče, kako je bila vesela, jaz pa skupaj z njo. Danes pa njene male punčke naenkrat ni več. Vmes, ko ne jokam, objemam moje fante.