Kaj pa če …

Včasih pride dan, za katerega kljub lepi vremenski napovedi in odsotnosti vseh običajnih obveznosti veš, da ga ne boš preživel tako, kot bi ga najraje. Tale moja sobota je že ena takšnih. 8-urno ponavljajoče se futranje mladine z antibiotičnimi arcnijami, JM-jev priščipnjen živec pod lopatico, utrujenost neprespanih noči zaradi bruharije najmlajšega … ja no, bom dan pač preživela na običajni nadmorski višini.

Pa ker bom zjutraj itak vstala zaradi razdeljevanja tablet in doziranja sirupa, pa ker vem, da je škoda it nazaj spat, če mi enkrat že uspe dvignit rit iz postelje … kaj pa, če si enkrat po dooooooolgem času v soboto zjutraj omislim svež kruh? Fantje bodo zadovoljni, pa itak me že sto let ni bilo v soboto zjutraj v trgovini.

Podnapisi – sama sem očitno en tak čuden primerek xx modela. Šoping mi predstavlja nujno zlo … pa ker je treba hodit naokrog oblečen in je občasno pač treba kaj pojest in ker doma ne morem pridelat vsega … pravzaprav redko kaj, enkrat tedensko zberem toliko energije, da se odpravim do trgovine (ali dveh), da nakupim tisto, kar se je znašlo na listku, ki ima sicer svoje domovanje na hladilniku. Če me v trgovino postavite brez listka, bom šla ven po vsej verjetnosti brez vsega … kvečjemu s šopkom tulipanov in kakšno čokolado, če bom ravno naletela na kaj od tega dvojega. Tudi tisto 1x tedensko šopingiranje je po mojih izkušnjah daleč najbolj ugodno enkrat med tednom zvečer v najbližjem velikem centru in to pol ure preden zaprejo – ljudi ni več, police pa so spet polne, ker jih pripravljajo že za naslednji dan. Če mi uspe tole, sem daleč najbolj zadovoljna – hladilnik je poln, šoping pa ne terja več kot pol ure vsega skupaj.

Če se vrnem na idejo petkovega večera … kaj pa če bi v soboto zjutraj imeli enkrat svež kruh? Tiste pregrešne polnozrnate rogljičke, v katere tako nesramno dobro paše domača marelična marmelada?

Če me še kdaj preblisne kaj podobnega, pa bo kdo od vas seznanjem z mojimi tovrstnimi samouničujočimi nagnjenji, ga lepo prosim, da me čist dobrohotno lopne po buči … povem zakaj.

Prvi šok sobotnega jutra sem doživela že na vožnji do ne najbližje trgovine … ja, mimo tiste bližnje sem se peljala – očitno točno ob osmih, saj sem s ceste opazovala, kako se trop neučakanih posameznikov tlači skozi vrata trgovine kot v najbolj odštekanih posnetkih prvih dni razprodaj pri naših sosedih. Puf … mi leti čez možgane … a mogoče kaj zastonj talajo?

Parkiram avto pri »moji« štacuni in doživim naslednji šok. Penzionisti (sori moja dva, k vem, da tole bereta, ampak vajina generacija je bila vsaj danes osupljiva in milo rečeno nemogoča) so se pulili že za vozičke v vrsti … :o V trgovini so plezali en čez drugega, kot da jim gre za preživetje, mož je težil ženi, ker je predolgo stala ob polici z rožami, druga žena je svojega besedno skoraj požrla, ker je voziček pustil 10 cm preveč v desno, pri sadju in zelenjavi so odrivali en drugega, si pulili stvari izpod rok … in to nekaj minut čez 8 zjutraj … ljube duše, kaj bo jutri konec sveta? Bo dan kaj slabši, če si ga privoščite v miru in zadovoljstvu? Pa tudi sicer … piše se leto 2011 … dragi penzionisti, ste pozabili, da smo od takrat, ko je dejansko zmanjkalo kruha, praška in vložkov, če nisi bil dovolj zgodaj v vrsti, predihali že dobrih 30 let?

Priznam, osupljivost sobotnega jutra se me še vedno drži. Razmišljam, kako je možno, kako si ljudje s totalnimi malenkostmi uničujejo prekrasen dan ... očitno dan za dnem. Gledam mulce, ki se mi prav pečeno režijo, ko jih prosim, naj me zaboga ustavijo, če se kdaj v bodočnosti meni poslabša v to smer in bom pozabila življenje živeti lepo, zadovoljno in skulirano, če bom kdaj v sončnem sobotnem jutru pozabila mirno in globoko vdihniti, ter si priznati, kako lep dan je okrog mene.

Ah, k vragu trapasto jutro … lep dan je danes! In ni ga še konec ☺ danes je gregorjevo

Komentarji

  1. He, he, tudi jaz sem letela navsezgodaj v trgovino. Dragiju je namreč zmanjkalo mleka za v kavo. Kako smo ženske dobre, da si gremo uničevat sobotna jutra.
    Čimprej se pozdravite.

    OdgovoriIzbriši
  2. :-) jaz pošljem moža z listkom v trgovino, samo ne ob sobotah :-) Sicer pa pravi, da bi on z zakonom prepovedal penzionistom hoditi med vikendom v trgovino ( hec)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave