Confession

V krasnem sončnem dnevu, pravzaprav v krasnem petkovem sončnem popoldnevu, ko odhajajo možgani počasi že na pašo in z ramen počasi odpadajo bremena službenih neumnosti preteklega tedna, se mi je na semaforju na rit nalimal težak s primorsko registracijo, ki mi je trobil, žmigal z lučmi in zaradi silnega mahanja skoraj poletel skozi vetrobransko steklo, ker ... hm, ker sem ustavila ob rdeči luči na semaforju.
En čas sem ga opazovala v vzvratnem ogledalu, počasi civilna očala zamenjala s sončnimi in čist mirno (prvič ever) dvignila desno roko visoko nad ročno in skupaj z njo tudi sredinec. :o
Felt good.
Ob nadaljevanju sem se zabavala še bolj. Kakšne probleme si ustvarjajo nekateri posamezniki.
Mah, požri se, če se češ. Zame rdeča luč pomeni, da ne smem naprej, ti pa kakor hočeš. Če se koj razpočiš!

p.s.: ko je ta za mano potem odprl vrata in izstopil iz avta, sem čist instiktivno stisnila gumb za zaklepanje vseh vrat avtomobila, čeprav je izstopil samo zato, da se sleče. Verjamem pa, da mu je postalo vroče. Ob takšnem razburjanju in mahanju, bi bilo meni tudi.

Komentarji

  1. hahaha, pa ravno včeraj sem razmišljala, kdaj bom jaz zbrala pogum za kaj takega (dvignit roko z ročne :-))!!!

    OdgovoriIzbriši
  2. Prav vsaka stvar je enkrat prvič :) Dobra reakcija :)

    (tu sem jaz še nedolžna ;) )

    Maxi

    OdgovoriIzbriši
  3. :D
    Moj je enkrat enako naredil. Mogoče je še nalašč upočasnil, ko mu je nek vročekrneš blendal in nato je stopil ven in prišel clo do avta, potegnil za vrata, na srečo imamo samozaklepanje in se drl na ves glas, neke žaljivke. Jaz sem bila čist presrana. Zgledal je pa tko, kot da bo še kako pištolo vn prvleku, midva pa otroke v avtu. Od takrat sem mal presrana!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave