222

jih je nastalo.

Po trenutnem stanju v naši hiši lahko skupaj sestavim le nekaj kuharije ... nekaj dobrega pravzaprav, kar tud ni švoh.
Najprej for the record - jetrc ne maram ... spljoh ...
Ko sem bila majhna (jasno, neješče izbirčno bitje, po vsej verjetnosti sem in tja tudi slabokrvna), sem jih seveda morala in priznam, da dela moj oče najboljša pražena jetrca pod soncem oziroma mi jih je delal (ko sem bila mala mula). Ali je skrivnost tičala v dovolj ravno prav popražene čebule, ali je bila za okus kriva debelina (tankost) narezanih jetrc pravzaprav ne vem. Jaz jih ne delam niti jih ne jem kje zunaj za kakšno malico ali kaj podobnega.

Ampak ... ja, vedno je nekje en ampak.

Tole je k hiši prinesel JM (naj obračam kakorkoli - tašče so za marsikaj dobre ☺). Ko sem jih prvič poskusila, sem se spomnila na okus že davno pozabljene juhe, ki sem jo nekoč jedla pri žlahtnici moje žlahte ... ok, tisto so bili vranični knedli v goveji juhi, tole so pa jetrni štrukeljčki - tud za v govejo juho. Vraničnih knedlov se pa res ne bom spravila delat ...
In ko se začne hladnejše obdobje, ko začnemo s kašljanjem, kihanjem in ostalimi sezonskimi okužbami, je pri nas goveja juha večkrat na sporedu. Moji juhožeri po krožniku zlatorumene tekočine z najmanj petimi štrukeljčki za kosilo ne rabijo kaj dosti drugega ...

Torej ... testo za rezance z mašinco razvaljamo na primerno debelino (na moji mašinci je to na 7 ... ), namažemo s filo, zavijemo v štrukelj in narežemo na male štrukeljčke.
A bolj počasi? OK ☺

Fila za tokratno količino:
30 dag govejih jetrc
ena velika čebula
en velik šop peteršilja,
malo soli

Testo za rezance za zgornjo količino file:
5 jajc
3/4 kg moke
nekaj vode ... mnja, tukaj je spet na delu občutek

Testo za rezance zmešam (priznam, to dela JM), zavijem v folijo in dam počivat na kuhinjski pult. Jetrca operem, odstranim žile in jih narežem na male kocke (na uč s stranico 2 cm) in jih dam kuhat v vrelo slano vodo. Vrejo kakšnih 10 min. Ohlajena skuhana jetrca vržem v mešalec skupaj z ostalimi sestavinami, da dobimo temno sivo speštanko, ki jo uporabimo za filo štrukeljčkov.

Sestavine za pešto prej ... in potem

Namažeš, zaviješ in ... ja, še narezat bo treba


Fotka v juhi pa drugič. Tale celotna runda je romala v zamrzovalnik. Najbrž jih bomo imeli celo za sedemkrat ☺

Komentarji

  1. Uuuu krasna ideja.Mogoče kdaj poskusim, ko kupim novo pašta mašino, tale je dala že preveč fima skozi :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Hihi, ampak na spodnjih fotkah pa niso tvoje delovne ročice, kaj? ;)
    Dober podvig je tole. Kako veliki so pa končni štrukeljčki?

    OdgovoriIzbriši
  3. @hali: A veš, da sem se namuznila, ko sem prebrala tvoj komentar. Ko sem pisala zgornjo objavo, sem imela na koncu prstov pripombo, da morajo zagrizene fimo-maherce v ta namen uporabljati drugo mašinco ☺
    @majcha: oko sokolovo ☺, ja, tokrat jih je skoraj v celoti naredil JM - saj veš, kakšna sem ... dobra izključno za fotografa. Štrukeljčki na zgornji fotki so na uč kakšnih 2x3cm. Mogoče malenkost več.

    OdgovoriIzbriši
  4. 222 ste bili pa pridni :o))) V hladnejših dneh sem tudi samam bolj ustvarjalna v kuhinji, sploh v zimskem času, ko je tema že ob 17. uri in nismo daleč od tega časa ...

    Kako so tvoji šolarji? Kostanjeve počitnice še niso dobro minile, pa bi jaz že imela še kašne :o)))

    OdgovoriIzbriši
  5. @odmevčica: naše počitnice so bile bolj uboge ... dobrega pol litra antibiotikov so pojedli otroci, jaz sem se skušala zdraviti z medom in rožcami, odklop v Parizu nam je splaval po vodi (oziroma po demonstracijah), otrokom je umrla prababica (moževa babica)... tko no, bolj kilavo vse skupaj. Smo se odločili, da bo november lepši ☺ in delamo na tem.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave