Kruh s spominom na Sicilijo

Ob odhodu poletja se v našo kuhinjo spet naseli radost packanja in kurjenja pečice. Za poletno abstinenco je deloma kriva vročina, ki je nekako nihče ne poskuša še povečevati s tistim puhom vročega zraka, ko odpreš dišečo vsebino pečice, deloma pa tiči vzrok tudi v tem, da smo hudo redko vsi doma - za dva je pa taka žalost pečt karkoli.

Za tale kruh me C žica že od poletja sem, pa ... hm, nikoli ni bilo pravega časa ... do zdaj.

Sama kruh vedno pečem "na uč" in tudi tole spodaj bo "na uč". Za tole na levi strani ekrana sem porabila "na uč":
en zavitek svežega kvasa
malo žličko sladkorja
veliko žlico moke (tudi ta je bila ostra)
kakšen deci tople vode
Zdrobljeni kvas v skledici zmešaš z vsemi ostalimi sestavinami in pustiš času, da opravi svoje :)

2-3 dl konkretno vroče vode (izpod pipe, ne vrele)
konkreten ščep soli (kaj pa vem - mala žlička soli bi bila to)
dobre pol kile pšenične ostre moke
konkretno pest zelenih oliv (razkoščičenih iz slanice - tiste iz Eurospina so čist OK, čeprav jih prodajajo po lepih cenah)
prav tako konkretno pest vloženih suhih paradižnikov
malo olivnega olja
malo grobe soli
vejico svežega rožmarina (moj se bohoti v teglcu, zato mam lahko takega - če ga nimate, mirno vzemite suhega iz štacune)

V skledo najprej zlijem tisto fejst vročo vodo, v njej raztopim sol, dodam fajn narasel kvas iz zgornje zgodbe in zadevi začnem dodajat moko. Ko je zadeva že malo bolj gosta, pa še vedno tekoče sorte (do sem mešam z metlico), v zmes dodam na osminke narezane olive in na prav take koščke narezane paradižnike. Od tu naprej mešam z "mlatilno kuhalnico" (mah, to je ena taka bolj kompaktna kuhalnica za testo pretepat - idejo sem nekoč pobrala nekje pri starejši žlahti) in vneto dodajam moko.
Ja, vem, sledi vprašanje, koliko moke zares. Težko vprašanje oziroma odgovor je "dokler ni testo glih prou trdo/mehko". Super odgovor, vem :o
Ma tko je. Jaz potem testo iz sklede pretresem na dilo (oziroma pult prekrit s silikonsko podlago) in naprej gnetem z rokami. Ko se testo ne prijemlje več za pomokane prste (in silikon na pultu), ko se pusti voljno gnesti, je glih prou.

Tokrat je JM izbral obliko hlebca (jaz imam raje štručke - je hrustljava skorja tako pregrešno dobra), zato sem kepo testa razporedila v pekač za pizzo. Moj je romal na peki papir, lahko pa pekač poškropite z vodo, ga pomokate in nanj razporedite testo.
Ko je testo dovolj zraslo (pokrito na toplem), sem naredila nekaj lepotnih zarezic (jaz to kar s škarjami, ki jih imam v te namene), popenzlala z olivnim oljem, na vrh potresla nekaj zrn grobe soli in rožmarinove listke.
V pečici se je grel na max. temperaturi (230°C najbrž) 25 minut. Jaz ga nalašč pečem na drugi najvišji poziciji, ker ima tista rjava barva zame boljši okus kot popolnoma svetla izvedba.
Ja, saj to veste, kdaj je kruh pečen, anede? (pssst. - ko votlo zadoni, če ga potapkaš po spodnjem delu)
Pečenega za kratek čas lahko pokrijete z mokrim servetom (zmehča vrhnjo skorjo kruha), lahko pa tudi ne. Kakorkoli že - kljub temu, da kruh nesramno dobro diši, ga ne napadite preden se dovolj shladi, čeprav vem, kako zelo dobro je maslo na sveže pečenem kruhu - želodec vam bo za nekaj minut vzdržljivosti zelo hvaležen.
Medtem ko čakate, lahko prav na fino narežete pršut, pa kakšno rezino sira ... oboje hudo dobro paše zraven. Pa lahko odprete tisto flašo vina ali piva, ki ste jo pred peko postavili v hladilnik :)
Dober tek!

Komentarji

  1. Zdi se mi, da bom rabila novo tipkovnico... Tale je pretežno zalita zdejle...
    Tole bomo definitivno poskusili.
    Hehe, pri nas tudi žicanje za kakršnokoli hrano pride s srednjega naslova. :D

    OdgovoriIzbriši
  2. Ok, jaz si grem narest zajtrk.

    OdgovoriIzbriši
  3. o hudoooo :) potem naj se pa človek izogiba beli moki :S

    Sprobamo ta vikend - definitivno :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave