Korziški odklop I

ponedeljek 5.7.2010 20.15
kamp U Rosumarinu
Solenzara

V drugo je seveda lažje. Tokrat nam je kristalno jasno, da na vzhodni obali taki kot smo, nimamo česa iskati. Iz Bastie smo tako pičili po vzhodni obali dobro uro vožnje proti jugu. Na poti sem bila konkretno presenečena nad ogromno količino snega v hribih nad Cortami (tole ni iz dnevnika, ampak sem dolžna še en odgovor - Monte Cinto ima 2706m - sem bila blizu ...).
Z glavne ceste se odcepimo v notranjost v dolino Solenzare, smer Col de Bavella. Z JM sva se že doma odločila, da poskusimo še oni drugi kamp (v celi dolini na tej strani Bavelle sta pač samo dva). OK, tudi ta je brez elektirke, pa pač preklopiš na robinzonsko varianto in si pomagaš s tistim, kar pač imaš na voljo (nekaj hladilnih enot v sanitarnem bloku, od koder jabolčni sok čudno zelo hlapi, pa še pokrovček se mu odvije ;)).
Fotke - posnetki z doline Solenzare v območju kampa.

Čofotanje v Solenzari itak ne more razočarati in že takoj po prihodu, ko smo postavili našo haciendo, smo si ga privoščili dobro mero, pa spet srečali cel kup Slovencev ... gazda v kampu nas Slovence očitno že tako dobro pozna, da na vhodu brez težave vpraša, al doma piješ rdeče al zeleno ... pivo namreč :)
Danes smo bili pred deseto zjutraj že na poti proti Col de Bavella. Na samem prelazu smo okupirali nekaj smerc in se v dolino vrnili šele po četrti uri popoldne.

Fotke - V okolici Bavelle pujsov ne moreš zgrešiti,  
martinčkov pravzaprav na celi Korziki ne moreš zgrešiti,
tele žabice pa zapolnjujejo večere ob Solenzari
da o gorskih rožcah sploh ne govorim posebej :)




















Stence so enkratne. Svetlo rdeči granit se tud slučajno ne kruši, svedrovci so po smereh posejani tako zelo pogosto, da je S brez težav napeljeval štrike. Dan je bil v glavnem enkraten kljub moji rahli poškodbi. Jah no, trenutek multitaskinga, ki si ga v plezariji pač ne smeš privoščiti, mi je rahlo osmodil dva prsta na levi roki. Danes imam tako eno smer manj kot vsi ostali, za jutri pa si še ne upam napovedovati. Bepanthen vseeno dela čudeže.
 
torek 6.7.2010 20.40
Solenzara še vedno

Fantje so šli na sladoled, sama pa upam, da komarji ne bodo prehitro popadli moje preznojene kože, ki jo je povzročilo polovično pospravljanje. Ja, jutri odhajamo dalje.
Dva dneva plezarije in namakanje v tolmunih s temno zeleno vodo je za začetek dovolj. Zame sploh - prsti se celijo, s povitimi sem brez težav lahko varovala, plezala pa danes edina nisem. JG, tud tko pride.

Fotke - plezarija, mulci in midva
















Smerce na Col de Bavella in tudi drugje na Korziki so fajn opisane tukaj, seveda pa je super imeti tudi tole bukvico, do katere pa smo se mi dokopali šele bistveno kasneje ...    







Po spustu z Bavelle smo se ustavili še na slapovih Polischellu ... Nič ne rečem, slapovi so čist fletni, fajn za hodit in za pogledat, tud slučajno pa ni fajn to, da prav v to sotesko hodi na kanjoning in kvazi kanjoning tretjina turistov na Korziki.
"Doma" smo si privoščili še dobro uro čofotanja v bližnjih tolmunih in skakanje na 1000 in en način.


Fotke - dokler smo bili sami, je bilo na telih slapovih zelo fletno.


Komentarji

  1. U, v tolmunčke pri slapovih bi se z užitkom vrgla. :D

    OdgovoriIzbriši
  2. Lepi slapovi! (Ja, no, stene mene ne ganejo dosti ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Dobrodošliiiiii domaaaaa :o)))

    Krasne fotografije - joj kako je ta voda v tulmunih čudovito zelene barve ...

    Na naših koncih je danes eno sivo megleno deževno skoraj jesensko jutro ... ne vem kam se je skrilo poletje - da ga niste vi na počitnicah pustili in ga pozabili pripeljati s seboj domov :o))

    OdgovoriIzbriši
  4. V hribovskih predelih Korzike je voda resnično take barve in čofotanje v njih je čisti užitek - morje je bilo letos absolutno pretoplo za kakršnokoli ohladitev, reke so bile pa super.
    Vreme ... mnja, ob vračanju smo se dobro uro vozili direktno v nevihtne oblake, od Benetk dalje, kjer se cesta obrne za 90°, pa smo potem vozili po ločnici popolne jasnine s skoraj polno luno na južni strani in nevihtno fronto na severu, kjer je v minuti udarilo najmanj 6 strel (smo šteli ... nekaj pač moraš početi na dolgi poti) ... malo pred domom smo zavili direktno v nevihto in od takrat dalje je res popolna kisloba :(

    OdgovoriIzbriši
  5. Aaaaaaaaaa, tvoji potopisi so vedno taki, da bi v sekundi spokala in pobegnila tja... Pa četudi moje roke ne bi zdržale pritiska spodnjega štuka in bi plezarija avtomatsko odpadla...

    Lepo, lepo, lepo... :)

    OdgovoriIzbriši
  6. Resnično se kar zaljubiš v te fotografije - jaz si velikokrat gladim dušico ob tvojih starejših fotografijah - približaš mi svet kamor res ne bom najbrž nikoli stopila - sploh kar se sten in takšnih višinskih predelov tiče - zato sem toliko bolj hvaležna, da smem vsaj preko fotografij se sladkati s to smetano narave :o)))

    OdgovoriIzbriši
  7. M, tole je pa tako lepo, da bi šla zdaj takoj nemudoma tja ...

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave