Vsega po malem za nazaj in za naprej

Orto škrlaten koncert - nepozabno

A mi lahko omenite kakšnega mladinca, ki zna iz ljudi (in za ljudi) potegnit tolk kot kar nekaj starih prdcev rockerjev? Spet se mi bo pol poznanih smejalo, ampak res se za sivino in gubami skriva nekaj bolj žlahtnega. Pa ni patina, je življenje :) neskončna življenjska energija in rockerska duša. Love it! Z vsakega koncerta pridem bolj odločena in prepričana v to, da moram jaz voditi življenje po svoji želji in ne obratno :) A stari Škrlatniki? Prva stopnica ljubljanskih Križank, pogled na Morse-ove ponorele prste na kitarskih strunah čist direkt od blizu v živo, predstava na polno od začetka do konca, jaz bi še malo, čeprav so drugi dan sledila razbolela meča in počen glas. Dobrih komadov so v svoji zgodovini naredili več, kot jih lahko spravijo na uro in pol dolg koncert. Definitivno vredno ponovitve.

Sladoled v Zvezdi - a bi bilo mogoče bolje, da sploh ne pišem o tem?

Poletni zgodnji večer, Ljubljana polna tistih, ki si bodo privoščili noč in tistih, ki so si privoščili osvežilni večerni sprehod pred odhodom v posteljo. Zunaj so mladi in stari, tisti s palčko in taki, ki jih starši prevažajo nakrog v modernih kočijah ... pred slaščičarno vrstaaaaaaaaaaaa, delata dva - pa ne, da bi delila sladoled, ampak hodita en drugemu po prstih, nerodno prepletata roke, skratka en drugemu sta tako v napoto, da bolj ne bi mogla biti. V vrsti otroci, ki so sitni tik pred spanjem, pa taki, ki so sitni že po defaultu, frkljice, ki se jim nekam mudi, pa frkljice, ki se jim nikamor ne mudi, pa vseeno ne bi stopile v vrsto, ja, seveda, vmes s(m)o tudi taki, ki čakamo, vmes sicer zavijamo z očmi, ampak če si že 15 minut v vrsti, boš mogoče čez 5 minut že držal v rokah svojo mrzlo poslastico ... mnja, dobesedno v rokah. Gospodiča prosim, če mi dve kepici da v lonček (da ga bom lahko počasi in uživaško mljaskala tja čez pol stare Ljubljane). Pa mi ju da - v najmanjši lonček, tako da je višina sladoleda enaka štirikratniku (in prostornini) minimini lončka in seveda imam sladoled čez slabih pet minut povsod tam, kjer si ga ne želim imeti ... buuuuu, en čas me Zvezda ne bo več videla. Saj ne rečem, sladoled je bil dober, ampak filing pa bljak ... ma res, no. Zarad šparanja pri brezveznih lončkih.

Vzgoja mladičev - hm, next?

Večerni odklop v dvoje z oprimki - pašeeeee, čeprav zdrživa le eno uro
Obetavni začetki, navite roke, preizkušanje rešitev, navdušenje ob uspehu, vedno krajši dosežki in na koncu čist zadovoljen ej, jest ne morem več, sem kot razkuhan makaron.

Priprave na družinski dopust - poživljajoče, navdušujoče, z obljubo nepozabnega
Sploh še nisem napisala, a ne? Korzika spet vabi. Tokrat z vso hribovsko in plezalno opremo, pa s šotorom - avtodom ne pride dovolj visoko po tistih norih cestah :) Ni treba povedat, da me filing dodatno drži pokonci?
Karte za trajekt - done
Literatura, ki je še manjkala - done (jp, letos sem si privoščila tudi tiste bukvice, ki sem jih prej samo "hodila gledat")
Google Earth označene obvezne lokacije - done
Odnesi popravit šotor - done, drug teden bo fertik
Preglej vso kamp opremo, če je še OK - done
Pripravi spisek opreme, ki manjka - done, ampak zdej rabim še čas, da grem manjkajoče kupit
Rezerviraj prostor v TISTEM kampu - uf, še ne še, nimajo mailov, nimajo nič "civiliziranega" ... bo treba kar telefon v roke in francoščino na jezik ... sej bom, kmalu
Vse ostalo ... še pride

Zaključevanje šolskega leta - hm, next?

Priprave mularije, ki nama vsi po vrsti izginejo vsak po svoje na tabore še ta mesec - komaj opazno :)

Razpis EKO Sklada - done
Zdaj moram samo še mal počakat, pol bo velik ene packarije, na koncu bo pa fajn :) O finančni plati ne bi ... to je tema za glavobol ... ne bi glavobola

En dolg mam na blogu - jah, še ni ... res ni blo časa ... bom

Jutranja kava na balkonu - najlepši način začetka dneva

Tale dva nama pogosto delata družbo