Ko je dan preprosto lep

Na vidiku lep dan, prost dan, nobenih tekem, nobenih obveznosti ... logično zaporedje vsemu prejšnjemu ...

kam gremo jutri?

Jutri zjutraj je bil vseeno utrujen in tisto prvo odpiranje oči je s seboj prineslo tudi
oh ne no, a je res že zjutraj ... še eno kitico moram ... če zdajle vstanem, mi bo kar slabo ...

Ko se končno vsi skobacamo iz postelje, je ura že kar precej, sonce že neusmiljeno segreva ozračje in vožnja kamorkoli daleč bi nas na začetek poti pripeljala šele tik po poldnevu. Kam torej?  Nekam blizu, nekam, kjer sta sonce in senca, nekam prijetno, vredno lepega dneva ...

Hitro usklajen cilj - Dolgi hrib

orlice se bohotijo ob celi poti

pa moje sorodnice

V dolini naša vas.

V daljavi Triglav vztraja v svoji beli obleki.

Umazano in vlažno ozračje napoveduje nevihte - če ne danes, pa v naslednjih dneh.

Kosilo v višavah - žganci, jota in ričet, njamiiii.

 Rahel vetrič posuši premočene majice.

Čas tam gori teče še hitreje.

Mega večerni občutki - kolk je bil danes en lep dan