Gonim, goniš, goni ... II.del

Dneve okrog praznikov smo zaradi srednjega lumpa pač flikali kakor nam je v tistem trenutku sedlo. Čist važno lahko objavim, da sem že v naslednjem »višinskem« biciklističnem naskoku uspela na vsa pljuča dihati ob cestni tabli za Bašelj … naslednji cilj je Bašelj brez vmesnega ustavljanja. Ma ja, seveda mi bo uspelo, sej sem trmasta.

Ekola - dokaz je precej tresoča fotka z mobitela :)

To zariplo skuštrano bitje sem jaz ...
ampak v Bašlju, pa na biciklu ...

A se vidi, da sem čist hepi, da sem gor?

V enem izmed strašno lepih dni smo se odpravili na družinsko bicikliranje v Gornjesavsko dolino. Na linku ne gledat opisa poti, ker je prispevek očitno pisal nekdo, ki trase tud slučajno še ni prevozil, predvsem pa tistih koncev ne pozna čisto nič nič nič nič, ampak res NIČ … že zaporedje krajev bi lahko pravilno prepisal z zemljevida, če ne drugega. Ma ja, čisti šlamparaj. Ampak zemljevid na drugem zavihku je pa čist taprav.

Naša pot je bila načrtovana z nekaj rezerve, saj je bil srednji lump še vedno na zdravilih (čeprav poln energije in se ga ni dalo ustaviti). Avto smo pustili v Martuljku, se spravili na bicikle in jo ubrali proti Kranjski Gori. Obrnili smo se tik pred Podkorenom, si v Kranjski Gori privoščili goro sladoleda in pijače, ter se počasi vrnili nazaj. Fleten in čist nezahteven izlet … naslednjič bomo poskusili z daljšo varianto.
Če kdo še ni bil oziroma je ne pozna - pot poteka po nasipu stare železniške proge in je tolk položna, kolikor položnosti rabi vlak za svojo pot ... torej čist :)

Nekaj hitrih utrinkov ... iz ta-švohotnega fotosa.

 V dolini se narava intenzivno prebuja, ko zapiha in se skrije sonce, občutiš, da je v višinah res še konkretno veliko snega, Pišnica je pa tko al tko vedno prekrasna in že na pogled strupeno mrzla. En od mulcev je dobil idejo, da bi šel namočit noge ... prisežem, da me je kar zapeklo v stopala, pa sem samo idejo poslušala - z nogami varno spravljenimi v štumfih in supergah. Hihi, bojo že še poskusili.